slhrendeit

Rakitovec

Vasica je postavljena v pobočje žbevniško-kojniškega pogorja. Cesta, ki prihaja iz Zazida v Rakitovec, nas vodi v sosednji Brest, že na hrvaško stran. Na začetku vasi je lep in velik 'kau' (kal, izvir), kjer se napaja živina. Po vsej verjetnosti so prav zaradi te vode na tem kraju zgradili vas. Lokev ali naravnih kotanj, v katere se je stekala deževnica, je bilo nekoč v Rakitovcu kar 12. Tale je največja. Kar nekaj jih je zaščitenih in sodijo v evropsko omrežje ekološko pomembnih območij narave.

Položaj
Cesta, ki prihaja iz Zazida v Rakitovec, nas vodi v sosednji Brest, že na hrvaško stran. Na začetku vasi je lep in velik 'kau' (kal, izvir), kjer se napaja živina. Po vsej verjetnosti so prav zaradi te vode na tem kraju zgradili vas. Lokev ali naravnih kotanj, v katere se je stekala deževnica, je bilo nekoč v Rakitovcu kar 12. Tale je največja. Kar nekaj jih je zaščitenih in sodijo v evropsko omrežje ekološko pomembnih območij narave.

Gola, kamnita in vetrovna je pokrajina, kjer se že zazna vonj po morju in se ločujeta celinski ter primorski del Slovenije. Nekoč je tukaj potekala meja med Habsburžani in Benečani.

Rakitovec je v prostrani kraški pokrajini na videz osamljen, vendar ga pogosto obiskujejo botaniki, biologi in naravovarstveniki z vsega sveta.

Rakitovec je zadnji kraj na poti čez mejo v hrvaško Istro. Nekoč so bili tu skoraj vsi za delo sposobni moški zaposleni na železnici, ki je bila zgrajena leta 1876. Ponekod so tiri dobesedno vklesani v kamen. Železniška postaja 'Rakitovec' je prvo slovensko postajališče na progi Kozina-Pulj. Proga vodi v notranjost Istre skozi istrsko gričevje in vale vse do morja. Potovanje, vredno ogleda! Ob železniški postaji v Rakitovcu je danes tudi cestni mejni prehod Slovenija-Hrvaška.

Tudi ženske so s pridom izkoriščale prevoze z vlakom za trgovanje z okoliškimi kraji. Menjava blaga je bila živahna. Tukaj so hodile jajčarice, pravi Valter Miklavčič. To so bile gospe, ki so nosile jajca v Pulj, Trst ali Ljubljano in prinesle nazaj tisto, česar tukaj ni bilo, npr. sol. Postaja danes sameva, ostajajo spomini in še edino ohranjeno zavetišče za kretničarja. Tod mimo vlak pripelje le še enkrat na dan. Tudi v vasi je zdaj zelo mirno. Stare hiše pripovedujejo zgodbe o naselju, ki je nastalo še pred 15. stoletjem.
Trasa železnice prek kraškega robaRakitovec na zemljevidu

 

Trasa železnice prek kraškega roba            Rakitovec na zemljevidu

 Zgodovina

Območje Rakitovca je bilo namreč poseljeno v času starejše slovanske kolonizacije Istre od 9. - 12. stoletja, vzpon pa je doživela v poznem srednjem veku, ko se je ob glavni cesti iz Čičarije proti Kopru razvilo živahno trgovanje in tihotapstvo (živina, sol). Rakitovec (Rachitoui,Rachitovic) je ob drugih vaseh Kraškega roba že sredi 13. stoletja prišel pod koprski komun in branil dohode iz Čičarije, kar vodi v domnevo, da je na njegovem območju stal obrambni stolp. Kot zadnja vas koprskega ozemlja na meji med Brkini, Čičarijo in Krasom je svojo obrambno funkcijo ohranjala do padca Beneške republike (1797). V času uskoške vojne (1615-1617) je bil Rakitovec ob drugih obmejnih vaseh požgan in opustošen, veliko prebivalstva pa pobitega. V upravnem pogledu je ostal znotraj koprskega okraja do propada cesarske Avstrije 1918. V tem obdobju je Ciril-Metodovo društvo v Istri v vasi zgradilo osnovno šolo, leta 1876 pa je železniška uprava napeljala vodovod iz Bresta do železniške postaje Rakitovec. Do II. svetovne vojne je vas spadala pod občino Buzet (Hrvaška), po njej pa vse do leta 1995 pod občino Sežana, ko se je pridružila Mestni občini Koper.

Hiša z gankom danesHiša z gankom danes

Značilnosti

Vaško cerkev, središče nekdanjega življenja v vasi, je leta 1520 zgradil Jakob Tripa, obnovil jo je Dominik Rožac leta 1870. Zvonik je bil porušen med vojno. Ko so tod plenili Turki, so se domačini zatekali v jamo pod Bregom.

V vasi stoji izredno lepa stara hiša z značilnim lesenim 'baladurjem'. Hiša ima tudi izbočen prizidek in nad njim dimnik, ki vodi iz odprtega ognjišča. V Rakitovcu so zime mrzle in domačini so od nekdaj vedeli, kako poskrbeti, da jih takrat ni zeblo. Posebnosti dobro ohranjene stavbne dediščine s skromnimi kamnoseškimi detajli so stenske niše z likom Kristusa na križu (bogič), ki krasijo skoraj vsako domačijo. Viseči balkon, ki ga imenujejo baladur, se zgleduje po beneški in furlanski arhitekturi. Tukaj se je pojavil v 17. stol., v obdobju, ko so baladurje uporabljali za sušenje koruze in sena.

Dušan Rožac pokaže najstarejšo hišo v Rakitovcu. Stara je približno 450 let po pripovedovanju starejših ljudi. Ko so prišli v vas Turki, so se najprej najedli. Ko so odhajali, je neki Turek rekel drugemu, naj zažge hišo. Ta pa mu je odvrnil: " Ne zažgati! Kam se boš pa drugič vrnil, ko boš prišel nazaj? " Tako je ostala cela ta hiša, pa tudi cela vas je ostala, da je niso požgali.

Slikovita vas, ki je ohranila prvotno značilno istrsko podobo, se je nekoč preživljala predvsem z lesom, oglarstvom in izdelovanjem apna.
Bogati gozdovi nekaterih višjih predelov kraške Istre so prebivalcem tega območja ponujali dodaten vir zaslužka. Razen lesa in drv so tovorili ter prodajali v Trst in Reko tudi oglje-'karbon'. Takrat je bilo oglje zelo cenjeno tako v industriji kot pri domači rabi. Da je bilo nekoč oglarstvo izredno razširjena dejavnost, pričajo še danes številni kolovozi, prašne poti, ki so se vile med bukovimi gozdovi. Na nekaterih krajih je še mogoče opaziti ostanke, kjer so pripravljali karbonico, kopo ali ugljenarico.

V vasi je bila razvita govedoreja in ovčereja. Dokaz so vaški kali, kjer je živina tlačila - 'peštala' ilovico na dnu kala in tako ohranjala neprepustno plast, ki je zadrževala vodo tudi v sušnih poletnih mesecih. Na Kavčiču so kosili pašnike in senožeti. Za svoje potrebe so seno zlagali v 'kuope'. Kar je bilo viška poljedelskih pridelkov, pa so Rakitovčani prodajali v Trst in Koper

Gibanje števila prebivalcev

Leto       1869 1900 1931 1961 1971 1981 1991 2001 2012
Št. preb.  285  369  314   215   171   162   150     -    124

 

Prirejeno po: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in Orožen Adamič, M. et  al. 1995. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS

Vir: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in http://www.koper.si/index.php?page=znamenitostiinatrakcije_single&item=2002340&id=20872

Besedilo: Salvator Žitko - Mestna občina Koper

znak projekta EKRP

Projekt »POSTAVITEV INFORMATIVNIH TABEL IN INFO PANOJEV OB KULTURNIH ZNAMENITOSTIH V ZALEDJU MESTNE OBČINE KOPER« delno sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Za vsebino projekta je odgovorna Mestna občina Koper. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.    

 

Read 5012 times petek, 03 januar 2014 09:23
Tagged under:
More in this category: « Zanigrad Abrami »

Novo na portalu

cache/resized/99fc638b2a79fb11a9c782af3a2e453e.jpg
Novi prispevki
cache/resized/2338233fca31c5e9126d8aa5299b619e.jpg
Novi prispevki
cache/resized/df1a04b4a750c521716846b1fde22165.jpg
Suhi zid dogaja
cache/resized/7bf8544797bc6718783f925d59ad9a5f.jpg
Suhi zid dogaja
cache/resized/910d1cf6870658d99f7428bad053a15c.jpg
Novi prispevki

Na strani je 593 gostov in ni članov .

Top