slhrendeit

Škedenc v Sokoličih

  • 23/10/2017

Nekoč, to je med obema vojnama, je v Sokoličih živelo okoli 50 ljudi. Popis iz leta 2002 pa je pokazal, da tam ne živi nihče več. ..... Danes je ta slikovita vasica skorajda v celoti obnovljena, vrnili so se nekdanji prebivalci in prišli tudi novi.

Nas pa zanima, kako so se v preteklosti oskrbovali z vodo. To so bili neki drugi časi. Ljudem se je zdelo povsem običajno, da so hodili po vodo na izvir in jim ni bilo težko. Škedenc v Sokoličih je bil nekaj sto metrov daleč in pošteno nižje pod vasjo; do njega vodi na začetku dokaj strma pot. Spremlja jo suhi zid na strani hribine, ki še danes kaže svojo nekdanjo gracioznost.

 P1010405s  P1010408s
 Pot do škedenca tik pod vasjo  Potko obdaja še vedno soliden suhi zid

Miro iz Sokoličev se trudi, da tega koščka zgodovine ne bi pozabili. Pokazal mi je pot do škedenca.

Zadrževalni zid na poti do škedenca
Zadrževalni zid na poti do škedenca


Nekaj metrov pred škedencem opazimo kamnite stopnice v zidu, nato kamnito poličko za odlaganje in že smo pred samim škedencem.

P1010416sKamnite stopnice v zidu pred škedencem P1010417sKamnita odlagalna polička pri škedencu
   


Obdan je z lepo zloženim suhim zidom, odprtino podpirata suhoizidani vertikali, prečno erto zgoraj pa razbremenjujeta poševno položeni skrili. Danes kaže škedenc zapuščeni videz, toda še vedno je moč razbrati njegovo nekdanjo estetsko podobo.

P1010422sŠkedenc danes zarašča rastlinje, pa tudi okolica ni urejena
Pred njim so meter na pot položene skrile, obdane s kamnitim robom. Če pogledamo v notranjost, potem opazimo bogato sigasti strop. Vode pa v tem trenutku ni, saj smo na vrhuncu poletja. Domačini vedo povedati, da pa je ta škedenc le redkokdaj presahnil.

P1010423sSigasti strop škedenca
Če je vode v njem res zmanjkalo, so uporabili drugi vodni vir, malo dlje od vasi v smeri Tuljakov – Gradinje. Med njima je obstajala tudi delitev dela. Škedenc je bil vedno le za pitno vodo, medtem ko so v Gradinju prali perilo in gnali napajat živali. Kadar pa je predla res trda, pa so morali še dlje pod Tuljake, kjer vode na izviru ni zmanjkalo nikoli.

P1010429sSuhozidani desni rob škedenca v Sokoličih
Hoditi po vodo je bil skoraj obred. Žene so jo nosile v vedrih tako, da so dale na glavo svitek in nanj položile vedro. Možje so jo nosili z vedri v rokah – običajno kakšnih 20 litrov naenkrat. Za potrebe družin je bilo treba k škedencu večkrat dnevno. Pot je bila tako ozka, da so morali paziti pri srečevanju. Lahko se je slišala tudi kakšna pesem, pa kakšen vroč ali pa sramežljiv pogled med mladimi. Znali so se tudi pokregti okoli vode, kdo jo bo vzel prej. Tako pove Silvana, ki je bila tedaj po vojni še otrok, da so jo ženske enostavno odrinile, češ »ti si še mlada in imaš dovolj časa« napolnile svoja vedra in odšle. Sama pa je v temno noč čakala, da se je nabralo dovolj vode. Ja, vode ni bilo vedno na pretek.

Sokolici na FranciscejuSokoliči na Franciscejskem katastru
Potem se je zgodila tehnološka revolucija. Pr' Triparju so kupili mušo od Livijota iz Rèparca. V obeh bisagah je lahko prinesla kakšnih 40 litrov vode naenkrat. In življenje je postalo lažje. Ta muša je imela svojo pamet. Nikdar ni hotela prek kamnitega predpraga škedenca. Vinko pravi, da jo je enkrat končno spravil čez, toda skoraj jo je moral nositi. So pa nastale prometne težave, kajti muša oprtana s posodami je zasedla celo stezo do škedenca.
Se pa je tudi njej v Sokoličih iztekel čas. Pri hiši so zgradili rezervoar za deževnico in muša je morala iti naprej v Lukine, kjer je opravljala podobno delo, medtem pa je tehnologija je zopet napredovala. Sedaj je vozila polprikolico s katero je bilo mogoče po ravnem v štirih sodih prevažati 200 litrov vode naenkrat.

Pot do skedencaPot do škedenca na temeljnem topografskem načrt TTN5
Še prej so pr' Triparjih kupili pralni stroj. Takšen s stolitrskim rezervoarjem za vodo. In pravi Delja, da je, ko je stroj tisto uro ali več kuhal perilo, imela ravno toliko časa, da je kakšnih osemkrat skočila po vodo, da je lahko oprala eno žehto perila. To je to, napredek se je odrazil v povečani porabi vode. Kaj bi na vse to rekle današnje gospodinje, ki obvladajo le »push button« tehniko, najraje v obliki Gorenjeve simple&logic inovacije. Pralni stroji danes pa porabijo »samo« cca. 70 litrov vode na pranje, perejo pa do nezavesti pogosto.
Drugače raje ne omenjajmo, kako so se žene mučile s pranjem perila. Prale so ga na potoku, nato pa prenašale do Gradinja na izplakovanje. Priročno so ga sušile po okoliških vejah, da ni bilo treba nesti toliko teže.

P1010436sDetajl kmetije Sokoliči
Miro pravi, da je krajevna skupnost pripravljena obnoviti pot do škedenca in njega samega. Povezati bi ga bilo mogoče s slapom Veli vir in narediti novo pešpot. Vse to bi zagotovo prispevalo tudi k razvoju turističnega obiska v Sokoličih.

Nič, obiščite Sokoliče, pa kmetijo Sokoliči in lepo obnovljen puč pred vasjo, pa poglejte po domačinih, pa Veli vir, pa dvanajst slapov v Dolenjščini, pa sveto Evfemijo ko ste že ravno na poti mimo nje, pa ta naš škedenc.

Vinko Pisar

 

Novo na portalu

cache/resized/7ed550f766b5fa7c5f8fcf9a9279503a.jpg
Novi prispevki
cache/resized/c876e8b3993eaec29ae56186dcb2ad52.jpg
Pisana zgodovina
cache/resized/4cc8fc7abcd58eec4d98f0f99cfd4359.jpg
Skozi zgodovino
cache/resized/44ddda8e9a2e4014de74d44190a00294.jpg
Novi prispevki
cache/resized/bad133397e74d3cd15ec3ce142745a93.jpg
Novi prispevki

Na strani je 119 gostov in ni članov .

Top