slhrendeit

Obrežno mokrišče pri Sv. Nikolaju v Ankaranu

  • 10/02/2017
  • Read 465 times

Med Sv. Katarino in Sv. Nikolajem pri Ankaranu se na približno sedmih hektarjih razprostira edini sredozemski slani travnik v Sloveniji. To je za vzhodno jadransko obalo redek, za slovensko pa edinstven primer morskega obrežja, ki ni strmo, kamnito ali peščeno, pač pa muljasto, vlažno in plitvo;

vodni režim je zato drugačen kot na flišnatem ali apnenčastem obrežju in v solinah.

Slani travnik je obrežni močvirski ekosistem izjemne ekološke vrednosti in je tudi del omrežja Natura 2000. Njegovo varovanje je pomembno zaradi ohranjanja redkih rastlinskih vrst, ki tu živijo, ter ohranjanja ekosistemske raznolikosti in biološke pestrosti slovenskega obrežnega prostora nasploh.

Tu najdemo rastlinsko združbo, ki je dobila ime po obmorskem ločju (Juncus maritimus); posebnost sestoja sta halofitni oziroma slanoljubni vrsti obmorski lan (Linum maritimum) in klasasta tavžentroža (Centaurium spicatum), ki v Sloveniji uspevata samo tukaj in sta uvrščeni na Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk Slovenije (do sta nedavnega veljali za izumrli). Kot prvi nas spomladi z drobnimi rumenimi cvetovi razveseli obmorski lan, nekoliko kasneje pa rožnato zacveti še klasnata tavžentroža. Sestoji obmorskega ločja so navadno z vrstami revni in tvorijo le ozke pasove, tukaj pa je razvit rastlinsko zelo bogat in obsežen sestoj, tako da se populacija lahko vzdržuje sama, kar je v okviru slovenske halofitne vegetacije posebnost. Na muljastih, vlažnih in slanih tleh pri Sv. Nikolaju pa poleg značilnega obmorskega ločja uspevajo še mnoge druge zanimive rastline, kot so trst, obmorska nebina, obmorski oman, cornutijev tropotec in modrikasti pelin.

Obrežje med Sv. Katarino in Sv. Nikolajem je priljubljeno sprehajališče izletnikov, ki pod seboj – večina nevede – teptajo redko slanoljubno vegetacijo. Zato smo na piranski območni enoti ZRSVN skušali najti rešitev, ki bi hkrati omogočila sprehod preko mokrišča in zaščitila enkratno rastlinstvo tega območja. Tako smo februarja letos uredili približno pol metra dvignjeno leseno pešpot, ki preči travnik v dolžini okrog 170 metrov, in postavili pojasnjevalno tablo, za kar je sredstva prispevala Kneževina Monako, predvidena pa je tudi izdelava predstavitvenega kovinskega 'bazena' za školjčne lupine z bližnjega 'pokopališča školjk'. Zdaj si je ta izjemen delček slovenske obale možno ogledati, ne da bi ga poškodovali; s tem se bo povečal tudi izobraževalni pomen tega območja.

Ker se je slani travnik zaradi neprimernega vzdrževanja zarašča z grmičevjem in drevesi, ki nanj ne sodijo, skupaj s prostovoljci Društva za ohranjanje naravne dediščine Slovenije (DONDES) vsako leto odstranjujemo nezaželene rastline, ki izpodrivajo ogrožene vrste.

Viri:
http://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=63&id_informacija=653
http://www.dedi.si/dediscina/175-sredozemski-slani-travnik-pri-sv-nikolaju

 

Last modified on nedelja, 12 marec 2017 07:19
More in this category: « Krajinski park Kraški rob

Novo na portalu

cache/resized/1f9bca05d94d2c9af1beca097383b5ce.jpg
Suhi zid dogaja
cache/resized/b06254c35de4a4cf87b8790b9dcff797.jpg
Suhi zid dogaja
cache/resized/b9f4d281083803b51c2031c248bcc007.jpg
Zgodbe (in spomini)
cache/resized/e89debf0bc26132b7711897cf7afb817.jpg
Suhi zid dogaja
cache/resized/fa7ca7407ec76c732a6ddca53f5fc8ed.jpg
Zgodbe (in spomini)
cache/resized/d5e028f3e7ec937e931e0d43d3165cfd.jpg
Suhi zid dogaja

Na strani je 373 gostov in ni članov .

Top