slhrendeit

Ekološki ometi

Najkakovostnejšo klimo v bivalnih prostorih ustvarimo z ilovnatimi ometi. Ilovica ima visoko sposobnost uravnavanja vlage v prostoru – nase veže prekomerno vlago iz zraka, oziroma obratno, ko se zrak v prostoru izsuši, jo oddaja v prostor.

Ne povzroča nobenih zdravju škodljivih emisij, saj ne vsebuje nobenih kemičnih dodatkov oz. konzervansov. Ilovnati ometi so zmes ilovice, peska in vezivnih vlaken v poljubnih kombinacijah ter razmerjih. Medtem ko pesek deluje kot skelet ometa, služi ilovica kot vezivo, vlakna pa kot potrebna mikro armatura.

Samo delo z ilovnatimi ometi poteka podobno kot s preostalimi ometi le veliko prijetnejše je, saj ilovica ni agresivna za kožo.

Ilovnati omet se lahko nanaša na vpojne mineralne podlage, kot so žgana opeka, betonski zidaki, beton in podobno. Lahko pa z ilovnatim ometom omečemo tudi podlage rastlinskega izvora, kot so les, slama, trstika in podobno. Ilovica v tem primeru poskrbi za potrebno požarno varnost, obenem pa na dolgi rok zaradi svoje sposobnosti uravnavanja vlage podaljšuje življenjsko dobo lesa. Ilovnati omet je bolj odzivi na vlago od ostalih materialov in zatorej v prostoru deluje kot idealen izmenjevalnik vlage.

V kombinaciji z stenskim gretjem pa ilovnati omet poleg izjemnega akumuliranja toplote omogoča tudi sevanje toplote z določeno vsebnostjo vlage, kar nikoli prekomerno ne izsuši prostorov. Delež gline v ilovnatem ometu pa je dobrodošel zato, ker omogoča čiščenje škodljivih snovi iz prostorov, neprijetne vonjave, sevanja in podobno.

Medtem ko se ilovnati omet načeloma uporablja le v notranjosti prostorov, ker ga voda izpira, pa se apno lahko uporablja tako za zunanje kot za notranje omete. Apneni ometi so izjemno hvaležna izbira predvsem v primeru sanacije starih kamnitih stavb oziroma objektov, kjer zaradi morebitne vlage obstaja tveganje nastajanja plesni. Saj je za razliko od ilovnatega ometa apneni omet zelo bazičen in zatorej koži med postopkom nanašanja zelo neprijazen material, ki pa iz tega istega razloga deluje antiseptično oziroma preprečuje morebiten nastanek plesni. Iz podobnih razlogov se je nekoč uporabljalo gašeno apno za oplesk.

Naravna vodo odbojna lastnost apna je zanimiva v primeru iskanja alternativnih rešitev za obdelavo sten v kopalnicah oziroma mokrih prostorih. Različne kulture so razvile različne sisteme izdelave vodo odbojnih ometov, ki lahko nadomestijo celo uporabo keramičnih ploščic. Medtem ko iz Italije prihajata tehniki nanašanja in glajenja apnenega ometa Stucculustro ter Marmorino, pa iz Maroka prihaja s poldragimi kamni poliran vodo odbojni omet Tadelakt.

Tudi ekološke marmor-kazeinske zidne barve so zdravju in okolju neškodljive. Ne le kvaliteta, temveč tudi nes trupena, okolju prijazna izdelava in obdelava teh barv, so razlog, da se ponovno odkriva stare recepte in se jih razvija. Priznani nemški proizvajalec naravnih barv, olj in voskov Kreidezeit se na račun svojih ekoloških barv celo šali z »navodili«, da ni dobro spiti več kot liter barve na dan. Zanimive so tudi ilovnate stenske barve, ki zaradi finih ilovnatih zrnc ustvarijo rahlo strukturirano stensko površino, ki spominja na ilovnat omet. Seveda ne gre pozabiti na apneno barvo, ki je bila v naših krajih v preteklosti zelo razširjena, zdaj pa doživlja renesanso.
Narava zna les zaščititi sama oziroma zaceliti njegove »rane«. Ko pa človek s svojim načinom gospodarjenja nasilno poseže v naravni tokokrog obdelave lesa (sečnja ob neprimernem času, nestabilno prisilno sušenje, itd.), pa mu je včasih potrebno pomagati in sicer pri uporabi lesa za konstrukcije, za katere se predvideva, da bodo prekomerno izpostavljene zunanjim vplivom. Lesene površine namesto lakiranja zaščitimo z naravnimi olji in voski. Laneno olje se na primer že stoletja uporablja za zaščito lesa. Površine, ki so bile v preteklosti obdelane s tem oljem, še danes dobro služijo svojemu namenu.
Na ta način zaščitimo talne obloge, pohištvo, okna in vrata.

Podobno, kot se počutimo najbolj udobno v oblačilih iz naravnih materialov, ki so zračna in prijazna koži, je mikroklima v prostoru odvisna tudi od vrsteizolacije. Med naravna toploizolacijska gradiva prištevamo ekspandirano in impregnirano pluto, ekspandirano glino, trstiko, lesna vlakna, slamo, ovčjo volno, kokosova vlakna, bombaž, konopljo, lan in celulozni kosmiči. Kar je najpomembnejše, s temi gradivi lahko dosežemo ustrezno toplotno izolacijo, hkrati pa v objekt ne vnesemo okolju in zdravju škodljivih snovi.

Naravni gradbeni materiali so bistveni sestavni del prizadevanj po zdravju in okolju prijazni gradnji objektov. Odločitev zanje investitorjev ne omejuje pri izbiri načina gradnje (zidana, montažna, lesena hiša). Je pa pomembna njihova medsebojna usklajenost, ki omogoča kar najboljši izkoristek dragocenih lastnosti posameznega materiala. Končni rezultat je lahko objekt, katerega mikro-klima (vsebnost škodljivih snovi v zraku, stopnja vlažnosti zraka, temperatura,…) ohranja vaše zdravje, njegova oblikovna pestrost ter psihološki učinek posameznega materiala oziroma barve pa deluje stimulativno na splošno počutje.

Naravni materiali so trenutno še vedno nekoliko dražji. Tudi delo z njimi zahteva malo več mojstrstva. Vendar je to investicija v prihodnost . Gradnja doma je velik in trajen poseg v okolje, zato naj bo trajnosten in prilagojen našim dejanskim potrebam in zmožnostim.

Celoten članek je na tej povezavi.

Prispevek: Gnezdo d.o.o.

Vir:
http://www.ekoklub.si/z-ekoloskimi-gradivi-do-prijetnega-bivanja/

Tagged under:

Novo na portalu

cache/resized/99fc638b2a79fb11a9c782af3a2e453e.jpg
Novi prispevki
cache/resized/2338233fca31c5e9126d8aa5299b619e.jpg
Novi prispevki
cache/resized/df1a04b4a750c521716846b1fde22165.jpg
Suhi zid dogaja
cache/resized/7bf8544797bc6718783f925d59ad9a5f.jpg
Suhi zid dogaja
cache/resized/910d1cf6870658d99f7428bad053a15c.jpg
Novi prispevki

Na strani je 633 gostov in ni članov .

Top