slhrendeit

Tradicionalna proizvodnja in uporaba apna

V okviru projekta REVITAS II je nastala tudi brošurica, ki prikazuje proizvodnjo gašenega apna in izdelavo barvnih pigmentov na osnovi apna. Podlaga zanjo so bile delavnice, ki jih je organiziralalo podjetje Kapitel in  znani strokovnjak za suhozidno gradnjo g. Branko Orbanič.


Proizvodnja gašenega apna je predmet tradicionalnega graditeljstva, pravi g. Orbanič, ki se opušča in pozablja. V prizadevanjih po industrializaciji gradnje skoraj opredelitveno posegamo po sodobnih premaznih sredstvih in vezivih, slednja omogočajo hitro in relativno poceni gradnjo.

Brošurica v priponki prikazuje pridobivanje gašenega apna, kot so to počeli v Istri še nedolgo tega. Opisuje postopek izdelave apnene kope, kako se jo zakuri in potem seveda kako se gasi apno. Na začetku spregovori še o zgodovini apna in posreduje prednosti uporabe apna v gradnji bivališč.

Več pa na tej povezavi.

Eden od znancev me je presenetil, ko mi je povedal, kaj počne v hiši: »Sedaj grem od prostora do prostora in strgam proč industrijske opleske. Nadomeščam jih z apnenim beležem.« Pravi, da na ta način stene dihajo, znebi se vlage in bolje se počuti v prostoru.

In tako lahko beremo v brošurici o apnu: Cementni ometi povečujejo vlažnost zidov, ker vsebujejo več soli od apnenih in ne prepuščajo pare. Silikonski in akrilni opleski preprečujejo »dihanje« sten in zapirajo vlago, ki se zato nabira v zidovih, lušči opleske in v notranjosti povzroča plesen.

Več pa na tej povezavi.

Zakaj danes uporabljati apno
Svoja bivališča smo vse do 20. stoletja gradili z naravnimi gradivi: s kamnom, slamo, z opeko in lesom. Za vezivo in zaščito omenjenih gradiv – ometavanje in beljenje, smo uporabljali apno ali glino, za zaščito pred vlago in lažjo izvedbo pa razne maščobe. Zato so vsi stari objekti (če jih nismo pokvarili z obnovami), »bio« in »eko«. Vsa uporabljena gradiva so pridobljena iz narave in razgradljiva, mogoče jih je tudi reciklirati.

Človek je gradiva na najbolj racionalen način pridobival v svojem okolju. Rezultat take gradnje bivališč in naselij je sožitje naravnih gradiv in okolja, kar skupaj s človekovim ustvarjanjem omogoča razpoznavnost kulturne krajine Slovenije in slovenske gradnje. Lahko bi jo nadgradili v kakovostno bivalno in turistično inovativno okolje, a žal s prav nasprotnimi učinki, nekakovostnim bivalnim okoljem in neinventivno turistično ponudbo, nezadržno izginja pod neobvladljivim pritiskom globalnih vplivov in zahtev po nenehnem razvoju.

Apno ni primerno le za obnovo oziroma ohranjanje kakovostnih karakteristik starih stavb, temveč tudi za novogradnje. Na zdravje ljudi ne vplivata samo zdrava hrana in pitna voda, ampak tudi čisto okolje in zdravo bivališče. Zato ni vseeno, ali so naša bivališča zgrajena iz za okolje obremenjujočih sodobnih gradiv, kot so aluminij, lepljen les in številni premazi, laki in opleski. Vse stavbe, stare najmanj 50 let ali več, so grajene izključno iz naravnih gradiv. Šele v 60. letih 20. stoletja so v gradnji začela prevladovati industrijska in umetno pridobljena gradiva – železobetonske konstrukcije, azbesti, akrilne emulzije, akrilni silikatni in silikonski opleski, zaščitni premazi lesa, trdovratni laki. Danes ugotavljamo, da zdravstveno niso povsem nedolžna, zanesljivo pa obremenjujejo okolje. Žal z njimi popravljamo tudi »bio« bivališča ter tako zmanjšujemo njihovo zdravstveno neoporečnost.

Pridobivanje in uporaba apna v stavbarstvu
Apno se je kot gradbeno vezivo uporabljalo vse do iznajdbe cementa konec 19. stoletja. Apnena malta je vezivo antičnih spomenikov, ki še danes kljubujejo času. Še zlasti Rimljani so bili mojstri izdelave trdnih malt, ki so jih uporabljali za svoje konstrukcije. Pred njimi so svoja bivališča z apnom gradili in krasili tudi Etruščani in Grki, pred vsemi pa so ga poznali Kitajci. Z apnenim vezivom so pozidani in ometani naši gradovi, grajeni oboki, izvedene vse fasade srednjeveških utrdb, cerkva, mestnih fasad. Priznati moramo, da smo na vzdrževanje marsikatere historične konstrukcije pozabili, pa še vedno kljubuje času. »Stoji iz navade«, je običajen komentar. S trditvijo, da apno ni trajno, nekaj ni v redu. Drži namreč le, da stare stavbe propadajo zato, ker smo jih zanemarili in izgubili vsa zidarska znanja in znanja o pravilni uporabi apna.

Apno se je v stavbarstvu uporabljalo kot vezivo pri pripravi malt za zidanje stavbnih konstrukcij, notranje in zunanje ometavanje, dekorativne reliefne barvne omete, omete v freskoslikarstvu, reliefno slikanje, fasadne in notranje dekoracije v profilacijah, imitacije marmorja (štuko marmor), skulpture in štukature, tlake (»jenštrle«), apnene beleže ter barvne opleske. Skratka, apno je kot vezivo prisotno v vseh vrstah gradnje, od konstrukcijskih ali dekorativnih zahtev pa je bilo odvisno, kako so ga pripravljali in kaj so mu dodajali, da je bil primerno obdelovalen in zahtevano trden. Cement poznamo dobrih sto let, apno pa v celotni zgodovini človekove gradnje.

Vir:
http://www.dragodid.org/materijali/Tradicijska%20proizvodnja%20vapna-web.pdf
http://www.sola-prenove.si/wp-content/uploads/2015/11/Kavcic-apno.pdf

Novo na portalu

cache/resized/7ed550f766b5fa7c5f8fcf9a9279503a.jpg
Novi prispevki
cache/resized/c876e8b3993eaec29ae56186dcb2ad52.jpg
Pisana zgodovina
cache/resized/4cc8fc7abcd58eec4d98f0f99cfd4359.jpg
Skozi zgodovino
cache/resized/44ddda8e9a2e4014de74d44190a00294.jpg
Novi prispevki
cache/resized/bad133397e74d3cd15ec3ce142745a93.jpg
Novi prispevki

Na strani je 107 gostov in ni članov .

Top