četrtek, 01 avgust 2013 00:00

Na konfini

Written by 
Rate this item
(0 votes)

 

 

{tab Potek poti}  Hrvoji – Topolovec – Belvedur – Koromači – Sirči – Pičuri – križišče Trebeše – Galantiči – Gračišče – smer Smokvica : Brgot – Vela griža – Sv. Kvirik – Sočerga – Pisari – Karli – Abrami – Pregara – Brezovica – Gradin – Abitanti – Hrvoji.

Dolžina poti
 
 

Izhodišče
Vas Hrvoji (dostop po avtocesti, izhod Črni Kal, iz Kopra 16 km; nato regionalna cesta Hrastovlje - Kubed - Gračišče - Sočerga, desno na vezalno cesto do Belvedurja in Hrvojev).

Podlaga
Izredno razgiban teren Kraškega roba z bogato floro, zadnji razgledi na Piranski zaliv z zaledjem, pretežno asfaltirane, pa tudi utrjene kolovozne poti. morda na kakšnem mestu ne povsem vzdrževane.

Zahtevnost
srednje zahtevna pot po kolovozih . Priporočljiva je v vseh letnih časih, razen v hudi vročini in močni burji. Ker poteka pot po utrjeni kraški podlagi, je primerna tudi za obdobja s padavinami.

Višina poti
 

{tab Opis pot}

Opis poti

S parkirišča ob avtokampu krenemo navzgor v vas (voda) in sledimo markacijam, ki nas mimo cerkve sv. Tomaža usmerijo levo navzgor na kolovoz, ki se skozi gozd zmerno dviga proti severozahodu. Ko markirana pot zavije desno strmo navzgor, nadaljujemo naravnost in skoraj vodoravno do hudourniške grape. Tukaj zavijemo desno in po 30 metrih zavijemo levo na manj uporabljano pot, ki se strmo vzpne skozi borov gozd do čistine pod vasjo Prebeneg. Hojo nadaljujemo naravnost navzgor po stezi, tik ob meji na zgornji kolovoz, prečkamo asfaltno cesto in prispemo v vas Socerb. Dvignemo se (mimo vaške kapelice in kala) na skalni rob do gradu, kjer se odpre imeniten razgled na Trst in velik del Istre. Grad z gostiščem je vsekakor vreden ogleda, mi pa se sprehodimo po asfaltni cesti, ki pelje od vasi do gradu, še do bližnje Svete jame s podzemno cerkvijo, edino v Sloveniji, in naprej po cesti na rob obsežne kraške planote. Lesen kažipot nas usmeri levo (prečkamo žico in sledimo markacijam) proti jugovzhodu po skalnem robu skoraj do ceste Koper–Kozina. Spustimo se pod skalnat rob, nato pa se povzpnemo na razgleden skalnat vršič Varda, ki ga prečimo proti jugu ali pa ga obidemo po stezi v gozdu na desni strani. Ko srečamo kolovoz, ki prihaja iz smeri Kastelca, zavijemo levo navzgor, prečkamo cesto v podvozu in v rahlem vzponu prispemo nad kamnolom Črnotiče. Nadaljujemo pot skozi lep borov gozd, ki nas pripelje do ceste za Podgorje. Nato se pot spusti na nižje ležečo planoto in nadaljuje po makadamu na rob stene nad vasjo Črni Kal. Od tu se lahko odločimo, da se mimo vodnega zbiralnika vzpnemo levo navzgor po robu stene do razvalin starega gradu iz 11. stoletja, ki čepi na skalnem stolpu, odmaknjenem od glavne stene. Lahko pa pot nadaljujemo naravnost pod plezalno steno do zgornjega Črnega Kala. Tu si lahko ogledamo leta 1489 zgrajeno Benkovo hišo, najstarejši primerek podeželske hiše na Slovenskem, in nagnjen zvonik ob cerkvi sv. Valentina. Nato se spustimo še v spodnji Črni Kal in pot nadaljujemo po cesti mimo spomenika Prekomorskim brigadam levo in nato desno pod mogočni avtocestni viadukt, proti stari Gabrovici, ki je bila požgana maja 1944. Sledimo poti zložno navzdol po kolovozu mimo udornice Mišja peč, ki skupaj z bližnjo Osapsko steno spada med najbolj znana evropska plezališča. Še kratek sprehod po dnu doline, in že smo na izhodišču v Ospu, eni najstarejših slovenskih vasi. Tukaj nas pot do izhodišča vodi do odcepa, kjer se lahko povzpnemo še pod Veliko steno, ki skriva vhod v jamo Grad in izvir Osapske reke.

{tab Nastanitve}

Kmetija odprtih vrat Vlado

{tab Znamenitosti}

Sakralna dediščina

Cerkev sv. Valentina (Črni Kal)

Benkova hiša (Črni Kal)

Ospska jama

{tab Gostinstvo}

Turistične kmetije

Tipične istrske jedi in recepti

Vinska cesta

Oljkarji in oljarne

Gastronomski vodnik 2010

Figov hlebček

{tab Info}Turistično informacijska točka Črni Kal - Gostilna Žerjul

 

{tab Galerija}

 

 

 {/tabs}

 

Logo ZVKDS iz vsebine Prironika o suhozidni gradnji

logo revitas obrezan

REVITAS - Revitalizacija istrskega podeželja in turizma na istrskem podeželju je čezmejni projekt, ki ga sofinancira Evropska unija skozi Program čezmejnega sodelovanja Slovenija – Hrvaška 2007 – 2013 (IPA – instrument predpristopne pomoči).

Read 1755 times Last modified on nedelja, 28 september 2014 17:03