slhrendeit

Kali ali puči

Kal imenujemo tudi: puč ali peč, lokva ali lokev, kaluža, mlaka, vaška,…

Kali so nastajali večinoma v naravnih kotanjah, kjer se je ob nalivih zbirala deževnica. V najstarejše, ki so se nahajali v bližini izvirov, se je ob večjih deževjih zlivala tudi izvirna voda. Na Krasu (Osp, Bezovica, Gorjansko) vedo domačini povedati, da je najstarejše kale oblikovala živina sama: ko je hodila pit v kotanje, je postopoma s teptanjem utrdila teren do te mere, da je postal popolnoma neprepusten in se je v njem lahko stalno zadrževala voda. Po trditvah lovcev si na enak način pomaga divjad, predvsem divji prašič. Z valjanjem po blatnih kotanjah se ščiti pred nekaterimi kožnimi zajedalci, obenem pa tepta dno.

Večina kalov, ki jih danes poznamo, je delo človeških rok. Tudi človek je iskal naravne kotanje na območju, kjer jih je potreboval in jih po potrebi še preoblikoval. Če dno izbrane kotanje ni bilo neprepustno, so ga večplastno obložili z ilovico. Na Krasu ga je nato vzdrževala živina sama. Ta je obenem z ilovico teptala močvirno rastlino, ki ji domačini rečejo pelud (Gorjansko) oz. bičevje (Kraški rob). Rastlina je na dnu ustvarila trdno ogrodje neprepustni ilovici in jo, kot pravijo domačini, »zabetonirala«.

Kal v ZabavljahKal v Zabavljah    

Kale so naredili na takih mestih, npr. ob kolovozih, da se je vanje stekala deževnica, v nekaterih naseljih tudi po kamnitih žlebovih s streh. Velikokrat so brežine kala utrdili s kamnitim suhozidom, predvsem na strmejših delih, da so preprečili erozijo prsti. Oblikovanje brežin je bilo v veliki meri odvisno od rabe. Pogosto so bile brežine oblikovane tako za zajemanje vode (stopničke) kot za živino (položni breg).

Velikost kalov je bila različna. Na krasu, kjer so nastajali pretežno v naravnih kotanjah krožnih oblik, so merili v premeru tudi po 30 in več metrov. V flišnem delu Istre so bili večinoma manjši, površina nekaterih je obsegala le nekaj kvadratnih metrov. Tlorisna podoba je bila zelo pestra, od skoraj pravilnih pravokotnikov, do nespoznavnih oblik. Globina vode je bila okrog enega metra, ko so bili kali polni, v večjih kalih pa tudi do 3 metre. Prostorninsko se je obseg gibal med nekaj (5-6) in 300 – 400 kubičnimi metri.


Več o kalih v pdf brošuri Zavoda za varstvo naravne dediščine na tej povezavi: http://www.zrsvn.si/slo/pi/obnavljamo_kale.pdf


Vir:
http://www.zrsvn.si/slo/pi/obnavljamo_kale.pdf

 

Tagged under

Novo na portalu

cache/resized/57309b8d1d4886f3a51ee80bcc963b79.jpg
Zgodbe (in spomini)
cache/resized/0120256a9f9775a419acd23fb0737f1a.jpg
Suhi zid dogaja
cache/resized/99e08977cc59fb46cba816f0b03b8540.jpg
Suhi zid dogaja
cache/resized/d1ba5f614c17d6878e9c7ac1229a693c.jpg
Novi prispevki
cache/resized/b6a8944173116379b3095d69aae5399d.jpg
Naravne znamenitosti
cache/resized/c4442f5ec9899a798313472a1a4bd46b.jpg
Naravne znamenitosti

Na strani je 234 gostov in ni članov .

Top