Konstrukcija - gradnja hiške

Konstrukcija - gradnja hiške Gradnja kažuna

Temelj kažuna je del suhozidnega obroča, ki je vkopan v teren, najpogosteje do nosilnega skalnatega terena 20 do 40 cm globoko. Manjši kažun ima plitvejši, večji pa globlji temelj.

Če se kažun gradi na terenu s skalnato površino, je lahko brez temeljev. V praksi se za temelj uporablja največje in najbolj grobo kamenje. Na temelje se zida nosilni krožni suhozid.V zidu je nekaj odprtin: za vrata, majhna okna za opazovanje okolice,nekaj polodprtin, niše za odlaganje hrane, pijače in orodja, lahko pa tudi pomožne vzidane konzole z luknjo za privezovanje živine. Takoj za nadvratnim kamnom se zid zaključi s krono, na katero se izdela zaščitni kamniti venec. Zidanje nosilnega, relativno vitkega suhozida zahteva zidarsko povezovanje skozi volumen zida. Povezovanje opravimo s posameznimi kamni, ki segajo od enega lica zida do kamna iz nasprotne smeri.To pomeni, da so zidovi z več povezavami trajnejši in stabilnejši. Včasih se je zgodilo, da so neizkušeni graditelji gradili samo zunanje lice zida in zapolnjevali notranjost brez povezovanja, kar se je kasneje izkazalo za pomanjkljivost in razlog zrušenja zida.  

Na zid se nadgradi kamnita strešna konstrukcija konveksne stožčaste oblike, ki se konča na slemenski točki. Taka kamnita strešna konstrukcija se imenuje lažna ali neprava kupola, ker ima obliko kupole, a drugačen način zlaganja nosilnih elementov. Pri pravi kupolni konstrukciji se namreč nosilni segmenti zlagajo radialno v vertikalnih ravninah, pri kažunu pa se nosilni elementi zlagajo radialno v horizontalnih rav ninah. Kamnite plošče se zlagajo v vrstah (koncentričnih krogih) tako, da se vsaka naslednja vrsta potegne navznoter. Običajno se vrsta povleče navznoter za debelino kamna v isti vrsti in tako se ustvari nagib 45°.
Zaključek koncentričnih obročev je kamnita krožna plošča, ki prekrije približno 40 cm veliko odprtino na konstrukciji. Vsak kamen v koncentrično radialno zloženih stranicah je trapezaste oblike z nagibom navzven. Vse segmente povezuje sila trenja. Tako izvedena medfaza kažuna je samostoječa in lahko prenese obremenitev. Sledi polaganje kamnite kritine, ki notranjost ščiti pred dežjem. Kamnite plošče se pridobivajo med krčenjem polj. Debele so od 3 do 6 cm. Z njimi se prekriva streha, tako da vsaka zgornja plošča prekrije stik med dvema spodnjima ploščama. Prekrivanje se konča na vrhu kupole z manjšimi ploščami, ki jih pokrije masiven, priostren slemenski kamen, kar prispeva k vizualni skladnosti zgradbe.

OBLICI ISTARSKIH KAŽUNA Najpoznatiji oblik je stožasti suhozidni kameni krov na prstenastom suhozidu. Poznati je također i kažun koji ima četvrtasti tlocrt, s stožastim krovom. Stožasti krov je primjeren za pokrivanje i ostalih nepravilnih formi baze, kao što to često nastaju u gromačama ili aneksima nepravilne elipse, trapezi i slično. Krovna konstrukcija je sve stabilnija što je strmija, ali i strmina ima svojih ograničenja, tako da se u praksi pokazuje kao tipološka kosina istarskog kažuna od 45° do 60°. Sve manje kosine, plod su neznanja i neiskustva, tako da se najčešće vidi porušeni kažun koji je imao upravo malu kosinu krova. DEBLJINA ZIDOVA Prstenasti nosivi suhozid je masivan, učestalo predimenzioniran zbog kompenzacija slabosti koje može skrivati u sebi (nepravilno zidanje, slab materijal i sl.). Na manjim kažunima (2 do 3 m unutrašnjeg promjera) je debljina zida od 60 do 80 cm, a na najvećima (4 m unutrašnjeg promejra) zid je debljine od 80 do 120 cm. Vrlo se često oko kažuna pojavljuje i dodani prsten ili poluprsten koji statički pojačava glavni zid zbog loše gradnje. Debljina krovne kamene suhozidne konstrukcije zajedno s pokrovom je također istih debljina kao i nosivi prstenasti zid. TEŽINA MATERIJALA I TEHNIKA Znamo da je kamen težak materijal. Ima specifičnu težinu oko 2500 kg/m3. Ako izračunamo volumen građevine koji može iznositi 30 m3 kamena, onda je težina takve građevine preko 70 t. Svakako da treba uzeti u obzir da tu težinu mora graditelj i pomoćnici prenijeti ručno i ugraditi u planiranih desetak dana. Da bi se takvi problemi svladali čovjek mora razviti rutinu i tehniku gradnje. Sav otpadni materijal koji nastaje građenjem, ugrađuje se kao ispuna u zidove građevine, tako da možemo reći da gradnjom kažuna ne ostaje otpada.

Logo ZVKDS iz vsebine Prironika o suhozidni gradnji

logo revitas obrezan

REVITAS - Revitalizacija istrskega podeželja in turizma na istrskem podeželju je čezmejni projekt, ki ga sofinancira Evropska unija skozi Program čezmejnega sodelovanja Slovenija – Hrvaška 2007 – 2013 (IPA – instrument predpristopne pomoči).