slhrendeit

Mediteranske rastline

Slovenska Istra od nekdaj izžareva posebno energijo. Ljudje so odprti, družabni, temperamentni.

Ta temperament najdemo tudi v naravi, v vrtovih, na poljih, v oljčnikih in v vinogradih. Odraža se v kuhinji, ob pripravi hrane, v kleti, ob pripravi vina, v shrambi, ob pripravljenih dobrotah. Hrana je bogata, pisana, okusna, vina so posebna, živa, nagajiva, resna, umirjena. Tako hrana kot pijača odražata posebno energijo istrskega človeka, ki jo nesebično vlaga v vse svoje delo, v svoje pridelke.


Rožmarin

Ob kamnitih hišah Slovenske Istre raste zimzelena sredozemska rastlina, ki so ji že Rimljani pripisovali zdravilno moč. Poimenovali so jo “morske solze” (Rosmarinus officinalis). S rožmarinom je povezanih mnogo legend in ljudskih običajev o njegovih zdravilnih in uporabnih učinkih. V stari Grčiji so ga uporabljali kot kadilo, posvečen pa je bil Afroditi, boginji ljubezni. Tudi stari Rimljani so pripisovali to rastlino svoji boginji ljubezni in s tem verjeli, da jim prinaša večno mladost in lepoto. Istrske kuhinje si brez rožmarina ne moremo predstavljati. Izboljša okus mnogim mesnim in zelenjavnim jedem, še posebej pa se prilega divjačinskim in ribjim specialitetam.


Lovor

Lovor je zimzeleni grm ali drevo, ki že od nekdaj samoniklo raste v Istri. Lovorovi venci so imeli poseben pomen že pri starih Grkih in Rimljanih – lovor je bil simbol zmage, znak modrosti, slave in časti. Zmagoviti vojskovodje so v Rim prihajali ovenčani z lovorovimi venci, meče in sulice pa so po bitkah drgnili z lovorovimi listi, da bi jih očistili greha. Lovorov list se poda v skoraj vsako slano jed. Košček ali cel list dodamo juham (npr. goveji, fižolovi ali krompirjevi juhi), enolončnicam (npr. ričet, jota, obara), omakam (zlasti k testeninam), frikasejem, golažem, ragujem in paprikašem. Z lovorovim listom odišavimo divjačino in divjačinske kvaše, paštete, terine, perutnino, ribje in mesne marinade, fižolove jedi, vloženo kislo zelje, v kis vloženo zelenjavo in gobe.


Sivka (Lavanda)

Sivka je sredozemska rastlina, ki je zelo razširjena tudi v Istri. Zaradi svojega svežega vonja je bila priljubljena dišava v kopelih starih Grkov in Rimljanov. To potrjuje tudi njeno botanično ime, lavandula, ki je izpeljanka iz latinske besede lavare, umivati. Po vsem Sredozemlju dodajo sivko različnim zeliščnim in začimbnim mešanicam. Danes jo vse bolj uporabljajo pri zdravljenju prebavnih motenj. V ljudski medicini je priljubljena zaradi pomirjajočega občutka. Tako so npr. dobro znane blazinice iz sivke, ki naj bi prinesle miren spanec. Razširjena je tudi navada, da posušene cvetove, zaradi njihovega vonja, dajemo v garderobne omare z namenom odganjanja moljev.

 

Žajbelj

Žajbelj je sredozemska rastlina in ga najdemo tudi v gričevnatih delih našega Primorja. V srednjem veku so poznali rek: Zakaj bi človek umrl, če v njegovem vrtu raste žajbelj? Takrat je tudi veljal za sredstvo podaljševanja življenja, hkrati pa je preganjal demone. Cesar Karel Veliki je na primer ukazal gojenje žajblja po svojem celotnem cesarstvu, saj je želel zdrave in dolgo živeče podanike. Nič čudnega torej, da že njegovo ime izvira iz besedice salvus, kar pomeni zdrav. Če ste se namenili ustvariti pečenko iz divjačine, svinjine in jagnjetine, potem je prav, da ji dodate še žajbljev listič ali dva. Prav tako bodo teknile z njim popestrene marinade in nadevi. Svinjina, klobase, sir ter pečene ribe lahko ozaljšate z vejico žajblja. Znan in zelo cenjen je tudi žajbljev med.


Koromač (sladki janež)

Koromač je ena najstarejših zdravilnih rastlin. Prvi podatki o njem so stari že 4000 let. Je sredozemska rastlina in veliko ga je tudi pri nas v Istri. Diši zelo aromatično. Svežega, kot zel, uporabljamo za pripravo raznih jedi, npr. svinjino z blitvo in polento, fritajo. Zdravilne so njegove korenine in plodovi (semena), ki jih uporabljamo kot začimbo, predvsem za kislo zelje in v solatah. Je odlično odvajalo in preprečuje napenjanje. Koromač vsebuje antioksidant kvercetin, deluje protirakavo in ga svetujejo rakavim bolnikom na kemoterapiji ali obsevanju. Blaži črevesne krče in želodčne bolečine, težave v menopavzi, spodbuja prebavo maščob ter ugodno vpliva pri hujšanju. Semena lahko damo v tropinovec in dobimo posebno aromatično pijačo, imenovano »anica«.


Šparga (divji šparglji)

Šparga je samorasla sredozemska spomladanska rastlina. Pri nas raste po pobočjih Šavrinskega gričevja. Najdemo jo na območju od Krasa do morja, predvsem ob stezah, potkah, poljih in gozdovih. Šparga deluje kot blag diuretik, lajša prebavo, pomaga pri delovanju jeter, pospešuje nastajanje veznega tkiva ter zbuja tek. V kuhinji špargo pripravljamo na več načinov, najpogosteje kot fritajo z jajci, samo ali še z drugimi dodatki, kot so panceta, pršut in klobase. Kuhano lahko pripravimo kot solato, gratinirano, v mineštri in rižoti.

Artičoka

Artičoka je rastlina, ki se tradicionalno uporablja v prehrani sredozemskih narodov. Vzgojili so jo iz divje artičoke, od katere se loči po tem, da listi niso bodičasti. Že antični Grki in Rimljani so poznali artičoko. Imeli so jo za ekskluzivno delikateso, namenjeno bogatim in privilegiranim. Najdena je bila celo v poslikavah grobnic egipčanskih faraonov. Uživanje artičok blagodejno vpliva tudi na zdravje, saj spodbuja večje izločanje žolča in s tem večje izločanje holesterola in pospešeno delovanje prebavnih organov. Dolgo je artičoka veljala za močan afrodiziak.

 Vir: 

http://www.koper.si/index.php?page=documents&item=2002174&tree_root=4

 

Novo na portalu

cache/resized/c65b25ca4a3ab41c9d7ab542666923dc.jpg
Suhi zid dogaja
cache/resized/1be06262f8819ffafaf25d24c843adc6.jpg
Suhi zid dogaja
cache/resized/2dfad58281ff377f7dd43e3375108c99.jpg
Zgodbe (in spomini)
cache/resized/6ca14d370c9f3f14c455a21317d77eec.jpg
Suhi zid dogaja
cache/resized/57309b8d1d4886f3a51ee80bcc963b79.jpg
Zgodbe (in spomini)
cache/resized/0120256a9f9775a419acd23fb0737f1a.jpg
Suhi zid dogaja

Na strani je 44 gostov in ni članov .

Top