slhrendeit

Koper in tisočletja

V večtisočletni zgodovini se je to območje, zaradi naravnih sil in kasneje tudi zaradi človeškega vpliva močno spremenilo.

Raziskovanja so pokazala, da je bila gladina morja v času zadnje poledenitve, pred cca 18. do 16.000 leti) mnogo nižja in da je bil severni del sedanjega Jadrana kopno. Tako so se nekdanje reke Rižana, Badaščica kot tudi večje kot Soča in Pad s pritoki izlivale v morje mnogo južneje kot sedaj. Zaradi taljenja ledu je cca 6.000 let pred n. št., prišlo do preplavitve sedanjega Koprskega zaliva in dolin Rižane in Badaščice, tako, da je segala morska gladina do današnjih Dekanov in Vanganela. Pozneje se je polagoma zniževala in je v grško- rimskem obdobju, tako ocenjujejo raziskovalci, bila za 2 metra nižja kot je dandanašnji. To nam pričajo sledovi pristanišča in zgradb najdenih na 2 m globoki podmorski terasi v Simonovem zalivu. Da se je v zadnjih 2.000 letih tako dvignila pa predpisujejo vzrok zlasti v vgrezanju vzhodne jadranske obale.

Bližnji hribček Sermin, ki ga iz Bertokov vidimo na desni, je bil nekdaj rečni otok v delti Rižane. Koper pa je bil edini večji otok v Koprskem oz. Tržaškem zalivu. Začetki Kopra segajo torej v čas, ko je bil Koprski zaliv veliko večji kot je danes.

Arheološke najdbe pričajo, da je bilo to območje zelo zgodaj naseljeno, saj so še danes vidni ostanki kaštelirjev, tako imenovanih gradišč na več vrhovih okoliških gričev. Eno največjih je prav na Kštelirju nad Jelerji pri Škofijah. Tudi na bližnjem Serminu so najdeni sledovi naselbine, tako da ni trdnih dokazov, kje naj bi točno ležala grška Hegida, ki bi lahko bila današnji Koper in jo v svojih zapisih omenja rimski Plinij. Romska kolonija Aquileia (Oglej), izhodišče rimskega napredovanja proti Istri, je bila osnovana 181 let pred n. št., Tegest (Trst) 100 let kasneje, predvidevajo, da je prišlo do prve poselitve koprkega otoka v zadnjem stoletju pred n. št.

Koper je imel v dvatisočletni zgodovini več imen: od grškega Algida, rimskega Capris, Caprala, do bizantinskega Justinopolis (okrog 568) in v latinskih zapisih Giustinopolis do Caput Histriae, Capo d'Istria, Capodistria in Koper. Iz grškega naziva je izvor besede koza, torej kozji otok.

Prav gotovo je na njegov razvoj najbolj vplivala in mu dala svoj pečat Beneška republika, Serenisima, ki mu je vladala več kot 500 let, vse od 1.278 do 1.797 leta. Skoraj 100 let pred zasedbo Benečanov, je Koper užival in cvetel kot samostojna, svobodna komuna z voljenimi konzuli in podestati in z lastnim škofom. Kljub beneškim pritiskom, se je Koper zaradi strateške lege in naravnih danosti hitro razvijal. Največji razcvet je doživel v 16. stol. Trgovina z zaledjem (sol, olje, vino, sadje, zelenjava, ribe) je povzdignila Koper v najbolj bogato in gosto naseljeno območje v Istri, saj je štelo pred veliko kugo 1.554 od 9-10 tisoč prebivalcev. Tako, da je manj kot 100 let pozneje, tu živelo komaj 5.200 prebivalcev.

Koper si kot pristaniško mesto ni več opomogel, saj sta ga v 18. stol. prehitela Habsburški Trst in Reka.

Tudi kasnejše zasedbe Kopra, od Francozov do Avstrijcev in Italijanov, mestu niso več prinesle nekdanjega blišča, so pa vplivale na današnjo podobo.
Dokončna izsušitev zamočvirjenih območij, ukinitev solin v okolici ter nasip in cesta med Koprom in Semedelo, so dokončno uničili otočni videz Kopra.
Koper si je opomogel šele s priključitvijo k Jugoslaviji in z izgradnjo Luke.

Vir:

www.pohodnikitriglav.si/reportaze2009/koper_in_skocjanski_zatok.doc