slhrendeit
Glemski grad Glemski grad

Glemski grad

Glemski grad

Najznačilnejši motiv gručaste vasice je nedvomno obrambni stolp, domnevno iz 14. stoletja, med domačini imenovan Glemski grad. Utrdba je služila obrambi Kopra vse do propada Beneške republike. V obnovljenem gradu se danes nahaja galerija.

Trdnjava, ki je znova zrasla

Strokovnjaki so dokazali, da je premišljena in strokovno izpeljana prenova cenejša in manjši vir onesnaženja ter da ima takšna stavba vse možnosti, da je energijsko varčna in je bivanje v njej zdravo. Prenova ima prednost pred gradnjo novega, je zapisano v novih zakonih, navodilih in drugih dokumentih, namenjenih sodobnemu prostorskemu razvoju mest in drugih naselij. Strokovnjaki so dokazali, da je premišljena in strokovno izpeljana prenova cenejša in manjši vir onesnaženja ter da ima takšna stavba vse možnosti, da je energijsko varčna in je bivanje v njej zdravo, saj v sebi nosi stavbarsko znanje številnih generacij.

Ob pogledu na podobo slovenskih mest in drugih naselij je treba priznati, da se ta razvojna usmeritev ne uresničuje. Verjetno je eden od številnih vzrokov zakoreninjeno merilo, ki novo hišo postavlja za simbol osebnega uspeha in resnične kakovosti bivanja. Kljub temu je povsod po Sloveniji mogoče najti tudi izjemno zanimive in strokovno korektne prenove starih stavb. Med njimi je nenavadna stanovanjska hiša, poznana pod imenom Kaštel (lat. castellum - grad, trdnjava) v Glemu, ki v zaledju morja, v Slovenski Istri, oznanja na pomolu kraške planote razvito vasico z enakim imenom.

Nova uporabnost vojaške postojanke

Slovenska Istra. Pojem blaginje. Valovito hribovje, razčlenjeno s terasami srebrno zelenih oljk, pomarančevcev, mandeljnov in vinske trte. Poseljena je bila že veliko pred začetkom našega štetja in je pod Kelti, Iliri, rimskim cesarstvom in pozneje nemškimi grofi, avstrijskimi cesarji in italijanskimi oblastniki doživljala različne razcvete in padce. Številna naselja so v toku časa izginila, nastala so nova, vendar v enakem materialu in po starih gradbenih zgledih. Na njihovo oblikovanje so namreč v vseh časih močno vplivale naravne razmere, osnovna kmetijska gospodarska dejavnost in skoraj vedno izražena obrambna vloga. Prav slednje je razlog, da krajinsko sliko dopolnjujejo različno ohranjene vojaške postojanke z visokimi opazovalno-obrambnimi stolpi. Domačini jih imenujejo kašteli. Zgrajene so bile v obdobju turških vpadov, pomembno vlogo pa so odigrale tudi v času, ko je tod potekala meja med Avstrijo in Beneško republiko. Stalna nesoglasja med Benečani in Habsburžani so namreč zahtevala budnost na meji. V začetku dvajsetega stoletja je živahno življenje v kaštelih zamrlo in zapuščene utrdbe so se v zahtevnih vremenskih razmerah hitro spreminjale v ruševine.

Pred nekaj leti je razpadajoče, a še vedno monumentalno kamnito ostenje kaštela v naselju Glem, ki je zaradi svojih vrednosti razglašeno za urbanistični spomenik in od koder se odpirajo prelepi pogledi na morje in Alpe, izzvalo arhitekta Viljema Šantavca. In osvojilo. Nenavadno posest je kupil in približno v letu in pol, kolikor je trajala prenova, je v kamnitem objemu nastal dom, privlačno in kakovostno bivališče. Sestavljeno je iz visokega obrambno-opazovalnega stolpa in nizke, identitetno oblikovane istrske hiše. V svoji novi podobi združuje stoletja ter urbano oplemenitil Glem in dopolnjuje prostorsko sliko istrske krajine.

Celostna prenova stolpa

Prenova je bila izpeljana s soglasjem zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Obliko porušenega obrambno-opazovalnega stolpa - pravokotna tlorisna zasnova (zunanje mere so 8,5 x 10,5 m), višina in plitka štirikapna streha, pokrita z žlebičasto opečno kritino - so rekonstruirali po obstoječih ruševinah in ohranjenih pisnih virih, starih risbah in zapisih.

Gradbeni poseg, s katerim je ruševina znova dobila izvirno zunanjo podobo, je bil izpeljan z nadgradnjo saniranih kamnitih zidov. Sanacija 160 centimetrov debelih zidov, ki so jih ponekod znova sestavili in po navodilih statika povezali v trdno, potresno varno konstrukcijo z novimi stropnimi ploščami in stenskimi oblogami v armiranem betonu, je bila posebno zahtevna. Vendar se je arhitekt za to odločil zavestno. Zaradi patine - izdelani so bili v petnajstem stoletju -, lepote in vrednosti izvornega materialnega dokumenta. Ta odkriva izjemno tehniko gradnje in mojstrsko znanje kamnosekov.

Dele manjkajočih zunanjih in notranjih zidov so tako kot stropne plošče in notranjo utrditev izdelali iz novih materialov. Pri rekonstrukciji delno porušenih stavb je kombinacija starih in novih gradiv namreč pogosta praksa. Vendar se kakovost izvedbe, pri kateri prepletamo stara in nova gradiva, doseže le tedaj, če so ta kompatibilna. Kar pomeni, da morajo biti v tehničnem, uporabnem in likovnem sozvočju. In odlika prenovljenega stolpa, ki ga določajo štiri obodne stene in pet etaž (klet, pritličje in tri etaže; velikost etaže je 57 kvadratnih metrov), je prav v dovršenem sestavljanju podedovanega, obstoječega in novega, dodanega. Zlasti zanimiva je likovna izpeljava s poudarjeno ločnico. Tekstura obstoječih, saniranih kamnitih zidov z vidno patino in odličnostjo kamnite gradnje iz gotskega in renesančnega obdobja in gladka tekstura ometanih in rumenorjavo obarvanih novih delov stavbnega ovoja sta združeni v celoto in skupaj ustvarjata vidno posebnost in privlačnost fasadnih ploskev prenovljenega objekta. Časovno prehajanje je izrabljeno v prid izvirnega likovnega jezika, s katerim se je po svoje ohranila tudi identitetna arhitekturna tipologija stolpa.

Poleg razlik v teksturi na zgodovino objekta v stavbnem ovoju vidno kažejo tudi fasadne odprtine. Vse okenske odprtine so izpeljane v novih delih stavbnega ovoja, medtem ko v saniranih delih kamnitih zidov skoraj ni odprtin, pravzaprav so ohranjene le izvorne strelne oziroma opazovalne line.

Dom za dušo

Enako kot zunanjost je premišljena tudi notranja razporeditev prostorov, ki izraža vsestransko skladno preprostost. Ob veznem in skozi štiri etaže odprtem stopnišču, ki ohranja semantično vlogo v stolpu, se nizajo bivalni prostori. Od vhodne galerije, spalnih in delovnega prostora do osrednjega bivalnega prostora na vrhu stolpa. Izjemna je naravna osvetlitev stopnišča. Svetloba v pramenih pada skozi raznoliko razvrščene strelne oziroma opazovalne line in odprte prostore v nekaterih etažah.

Posebej privlačen je osrednji bivalni prostor v četrti, zadnji etaži, pravo okno v svet, ki odpira poglede navzven in jih privablja navznoter. Oko zdaj pritegne izginjanje zemljine, njeno potapljanje v morje, zdaj viseča lesena stropna konstrukcija, ki likovno poudarja notranjost. Masivne diagonale konstrukcije so vpete v venec in uprte v lesen čok v jedru prostora. Zanimiva konstrukcija z vidno kritino je seveda dobro izolirana. Poleg opisane je v stolpu in obnovljenem bivalnem prostoru ob njem - ta je namenjen gostom - še veliko izvirnih in zanimivih rešitev, ki govorijo o arhitektu z znanjem, z odnosom do stavbne dediščine ter z izšolanim in bistrim pogledom na umetnostni svet. Njemu se pridružuje tudi žena, kajti številni kosi pohištva, sestavljeni iz novega in starega, slike in drobni predmeti ustvarjajo v tehnično in arhitekturno dovršenem objektu, kakovostno prenovljenem stolpu, dom, in to dom z dušo.

Iz priloge Deloindom

Vir: http://www.delo.si/clanek/76592

Besedilo: Salvator Žitko - Mestna občina Koper  

 znak projekta EKRP