slhrendeit
Utrdba Smokvica Detajl Smokvice

Utrdba Smokvica

  • 19/03/2018
  • Rate this item
    (0 votes)

Obstoj Smokvice prvič omenjajo že leta 1028. Družina Reifenberg si jo je lastila v 13. stol., pozneje pa je pripadala Francescu de Vidu. Tu je stala tudi utrdba, ki pa je danes ni več. Tako navaja eden od virov.


Pomagamo si s franciscejskim katastrom iz okoli leta 1820, kjer je desno nad cerkvijo moč opaziti temno rdeče označen objekt. Morda pa je šlo le za župnišče! Povprašal sem domačine, če kaj vedo o tem. Najbližja soseda pravi: "Tudi moja mati pri 93 letih ni nikdar omenjala, da bi bila na tem mestu  kakšna utrdba." Dopustila pa je možnost, da bi bilo kaj utrdbi podobnega nad vasjo, kjer so ostanki treh hiš. Drugi pričevalec zopet kategorično zanika obstoj utrdbe v vasi. Omenja pa, da se je prvotna vas razvijala više in da so se ljudje preselili na sedanje mesto potem, ko so v bližini cerkve odkrili izdaten vir vode. "Ta vaški škedenc danes nihče več ne uporablja, saj teče voda iz špine na vsaki korti," še pristavi.

mesto utrdbeMesto morebitne utrdbe v Smokvici

Kakorkoli že, treba je potešiti radovednost. Današnji zemljevid o stavbi (morebitni utrdbi) iz franciscejskega katastra ne pove ničesar. Zopet sem s krogcem označil mesto iz francisceja, kjer je verjetno označena utrdba.
Omenjam, da tudi drugi vojaški zemljevid Avstroogrske (1806-1869) in pa tretji (1869 – 1887) v Smokvici ne prikazujeta ničesar, kar bi lahko dalo slutiti na srednjeveško utrdbo. Seveda, za tedanje vojaške potrebe to ni bilo več pomembno.

današnji ortofotoDanašnji ortofoto Smokvice z modrim krogcem, ki označuje natančno isto pozicijo kot na franciscejskem katastru

 P1010131bTemelji objekta iz Franciscejskega katastra danes

Si pa znamo predstavljati, kako je bilo za vaščane pomembno, da so se lahko zatekli na varno v primeru sile. Pravzaprav so v vseh naseljih kraškega roba izpričane utrdbe, ne toliko zaradi obrambe meje, kot pa pribežališče za prebivalce ob nevarnostih, ki jih v srednjem veku ni bilo malo. Kasneje so ta mesta postala komunska last s pogosto skladiščnimi funkcijami. Takšen primer je izpričan za Zanigrad. So hkrati dober primer delovanja lokalne samouprave v okviru upravnega središča v  beneškem Kopru.

Kot pove dr. Igor Sapač, naš največji strokovnjak za gradove in avtor številnih knjig, je s tem podobno kot z drugimi »gradovi« v slovenski Istri. Domačini mu pravijo grad, a v resnici je to le poznosrednjeveška oziroma zgodnjenovoveška vaška utrdba, torej približno nekaj takšnega, čemur v drugih delih Slovenije pravijo tabor. Te utrdbe niso imele vloge središč zemljiških gospostev, v njih niso živeli plemiči. Nastale so šele v poznem 15. stoletju in v 16., v času, ko je bila slovenska Istra z nizom vasi Osp, Gabrovica, Rožar, Črni Kal, Loka, Podpeč, Zazid in Rakitovec pod Beneško republiko. Vaščani so jih uporabljali kot utrjena pribežališča pred Turki in avstrijskimi vojaki, ki so pogosto napadali to območje.  

Kaj sklenemo o utrdbi v Smokvici? Hm, nismo je še našli.

Pa saj še ni konec. Najstarejši del vasi ima utrdbeni izgled, kot kakšen istrski kaštel, pa Peter me je povabil, da si greva ogledati mesto nekdanje vasi. 


Viri:

http://istra-mtb.net/index.php?topic=562.0
https://geoportal.3-port.si/mok/mok_rpe?format=image/png&visibleLayers=Hi%C5%A1ni%20naslovi,Ulice,Naselja,Meja%20ob%C4%8Dine,Letalski%20posnetki&fullColorLayers=undefined&startExtent=400389,45025,402112,46085&maxExtent=394323,29610,423667,54625&mapserver=undefined
http://giskd6s.situla.org/giskd/