sreda, 31 julij 2013 08:46

Krkavčanski kamen

Written by 
Rate this item
(0 votes)

Krkavčanski kamen

V zadnjih letih se je tudi v istrski Sloveniji prebudil občutek pripadnosti domačemu kraju in s tem še posebej odnos do poznavanja krajevnih posebnosti.

K temu so bolj kot inštitucije pripomogli posamezniki. Ni potrebno imenovati jih, dovolj je omeniti, da s pobudo Humanističnega društva Histria za Pogovor domačinov s strokovnjaki 18. maja 2007 in sedaj še s tiskom prispevkov s srečanja poskušamo v določeni meri zadostiti zanimanju. A zavedamo se, da verjetno več vprašanj odpiramo kot zapiramo.

Dvostranski relief izpod Gradišča pri Krkavčah je predstavljal dolgo časa uganko, kajti bolj ko ga je kdo skušal ujeti, bolj se spreminja tudi v zanko, v katero se je raziskovalec ujel. Tako je le počasi dozorevala ideja o srečanju o uganki, a se je stvar seveda stalno izmikala znanstvenemu prijemu. Vrzel med vedenjem in uvidom v bistvo se je večala. Ob tem pa so se spletale zgodbe o njegovi moči, o umeščenosti v mrežo linij, ki da prepletajo in zapletajo ta svet. Predvsem pa ni bilo niti približno odgovorjeno na mnoga enostavna in upravičena vprašanja, od kdaj je ta Kamen tu, kaj je upodobljeno na njem in čemù? Zato smo na Pogovor povabili ljudi iz raznih področij, tako iz znanosti, etnologije in arheologije, konservatorstva in radiestezije, pa še poznavalce domačega kraja.

Bil sem priča trenutnega uvida v pomen in namen, ko sem prof. Federica Zerija 7. aprila davnega 1976 pred kopijo krkavčanskega Kamna vprašal: “Kaj je to?” Po kratkem, a intenzivnem ogledovanju, vsega le nekaj dolgih sekund, je - ko je gledal vzhodno podobo - dejal: “Dio Mithra.” Na zahodu bi bil po F. Zeriju Kristus, z žarkasto krono, a ostaja tudi še nekoliko nejasen. Tako se Kamen z Gradišča pri Krkavčah pridružuje bližnjima, dobro znanima in imenitnima kultnima prostoroma Mitrova jama pri Devinu in najdišču na gradišču Kaštelir nad Korošci (Santa Barbara) pri Miljah. Slednji je tudi dvostranski (kot Konjic v Bosni in Proložac v Dalmaciji). Seveda opredelitev zaradi Zerijeve prezgodnje smrti leta 1998 ni bila do kraja nikoli izpeljana. Povzel jo je na Ptuju leta 1999 J. Korošec na med- narodnem znanstvenem srečanju o mitraizmu (Korošec 2001) in ponovno tokrat; to opredelitev dopuščajo tudi ostali, ki pa se ukvarjajo bolj s prostorsko vlogo znamenja.

Prostorska vloga Kamna je bila največkrat obravnavana. Že Vinko Šribar jo je zaslutil, saj je dal Kamen namestiti, po navedbah domačinov, na čimbolj isto mesto, kot je stal pred odstranitvijo. Ne poznamo točneje vzrokov te odstranitve, a jo nekako povezujemo s skoraj ljubosumno skrbjo domačinov za Kamen v času Italije in pred osvoboditvijo. A za tako trditev bi potrebovali še kakšno potrditev. Ni odveč pripomniti, do noben od imenitnih avstrijskih in italijanskih raziskovalcev ne omenja Kamna, pa čeprav so nedvomno bili v bližini (P. Kandler, C. Marchesetti, A. Degrassi). Ob postavitvi je bila Šribarju pomembna tudi orientacija (vzhod-zahod) in tudi po restavratorskem posegu smo kamen namestili točno na mesto, kot ga je določil V. Šribar. Tako so meritve, kot jih opravljajo kolegi D. Vuga, J. Munih in A. Pleterski, s tega stališča verodostojne.

Vir: http://www.histriaweb.eu/oldsite/Archivio%20eventi/Krkavce/krkavcanski%20kamen_zbornik_uvod.pdf

 

logo revitas obrezan

REVITAS - Revitalizacija istrskega podeželja in turizma na istrskem podeželju je čezmejni projekt, ki ga sofinancira Evropska unija skozi Program čezmejnega sodelovanja Slovenija – Hrvaška 2007 – 2013 (IPA – instrument predpristopne pomoči).

Read 2594 times Last modified on sreda, 11 december 2013 15:28