slhrendeit

Arheološki park Simonov zaliv

Po ustanovitvi rimske kolonije Akvileje leta 181 pr.n.š. je velik del Istre prešel pod rimsko oblast.

Proces romanizacije se kaže predvsem v intenzivnem poseljevanju priobalnega pasu in tudi zaledja. Med take naselbinske sklope spada tudi rimska obmorska vila s pristaniščem v Simonovem zalivu.

Na podlagi več kot 100-letnih arheoloških raziskav, predvsem v zadnjem obdobju, so leta 1999 najdišče v Simonovem zalivu razglasili za kulturni spomenik državnega pomena zaradi arheoloških, zgodovinskih, umetnostnozgodovinskih, naselbinskih, krajinskih in drugih izjemnih lastnosti.

Arheološke najdbe so bile najdene na površini štirih hektarjev, in sicer so odkrili ostanke obmorske rezidencialne rimske vile (villae maritimae) z gospodarskim poslopjem in največje pristanišče iz istega časa, ki skupaj predstavljata eno največjih posestev v tem delu Istre. Prostori rimske vile so tlakovani s črno-belimi mozaiki neprecenljive vrednosti.

Pristanišče z dvema pomoloma, ki varujeta varen pristan, velja za tipično rimsko in je omogočalo pristanek plovil tudi ob močnejših vetrovih. Ob izkopavanjih so raziskovalci na več mestih naleteli tudi na ostanke antičnega vodovoda. Kompleks rimske vile v Simonovem zalivu omogoča temeljito raziskovanje italske civilizacije, ki je nekoč cvetela v Istri.

Simonov zaliv se kot arheološko najdišče omenja že v 16. stoletju. Prva arheološka izkopavanja so potekala že leta 1922 in ob tem so prvič izmerili tudi ostanke pristanišča. Kompleks takih vil sestavljajo reprezentančni bivalni prostori, gospodarski del in pristanišče s skladišči. Te rezidence niso bile samo stanovanjske hiše, ampak pomembni gospodarski objekti, v sklopu katerih so gojili ribe in školjke ter pridelovali oljke, olje in vino itd.

Stanovanjski del vile V Simonovem zalivu se razteza na površini 3000 m²; bivalni prostori so razporejeni okrog notranjega dvorišča, celoten kompleks pa je z daljšim hodnikom (portikom) povezan s pristaniščem, velikim preko 7000 m².

V parku so na ogled obnovljeni zidovi stanovanjskega dela, ki so bili odkriti med izkopavanji v 20. stoletju, na severnem delu je položen del rekonstruiranega talnega mozaika iz stanovanjskega dela, na jugu pa hodnik, ki povezuje vilo in pristanišče. V zaledju vile so bili odkriti tudi ostanki vodovoda, ki je kompleks vile oskrboval z vodo.

Napori za oblikovanje parka
Slovenija je resda majhna, a v vseh pogledih raznolika in bogata. V Simonovem zalivu med izolsko marino in priljubljenim kopališčem najdemo ob rtiču Korbat zametek obmorskega arheološkega parka z ostanki antične rimske vile, posestva z delavnicami in zavarovanega pristana. Ali bo v teh težkih časih park zaživel, bo odvisno tudi od tega, ali se bo dozdajšnje zgledno sodelovanje z Italijo v EU razširilo še na našo južno sosedo.

Petletni projekt Arheološki parki severnega Jadrana (PArSJAd 2007–2013) je del iztekajočega se programa čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Italijo, sofinanciral ga je evropski sklad za regionalni razvoj. Za najdišče v Simonovem zalivu skrbi več institucij, predstavniki Inštituta za dediščino Sredozemlja Univerze na Primorskem so v sodelovanju z Mestno knjižnico in Srednjo šolo Izola ter Borzo znanja in Muzejem mesta Umag prizorišče znova predstavili že maja letos ob mednarodnem dnevu muzejev. Veliko sprememb ni, v program spadajo že uveljavljene delavnice (prikaz rimskih obrti, izdelava mozaikov, nakita in obdelava kamna), novost so otroške delavnice z antičnimi igrami, ki so jih pripravili z muzejem iz Umaga, izolski srednješolci so se lotili rimske kuhinje z degustacijo …

Tod že Jazon in Odisej?

Naša kratka obala je danes brez otokov, ko so leta 181 pred Kristusom Rimljani ustanovili kolonijo Akvilejo (poznejši Oglej), je obalni del Istre z današnjo Benečijo postal deseta regija imperija. Čez naše ozemlje so potekale pomembne vojaške in trgovske poti. Ostanke starih rimskih obmorskih naselij najdemo po vsej zahodni Istri od Pulja in Brionov do koprskega Škocjanskega zatoka, kjer so pred leti izkopali dragocene ostanke pri griču Srmin, ki je bil podobno kot Koper in Izola majhen otok v zalivu. Vilo v Simonovem zalivu so odkrili že pred dobrim stoletjem, a šele leta 1999 smo Slovenci najdišče razglasili za kulturni spomenik državnega pomena. Najdišče se razprostira na več hektarjih in obsega ostanke obmorske vile, gospodarskih in obrtnih poslopij ter večjega pristana z dvema pomoloma, kar še ni povsem raziskano. Rimsko naselje so pri Izoli domnevali že v 16. stoletju, izkopavanj so se Italijani lotili šele leta 1922. Najdbe so potrdile, da so se prebivalci ukvarjali z vzrejo ovac in koz, predelovali so volno in prejo, imeli obrtne delavnice, ribarili in pridelovali oljčno olje ter vino. Danes so na ogled obnovljeni ostanki zidov s poslikavami, pozornost pritegneta zaplata talnega mozaika (izvirnik je v koprskem muzeju) in del 70 metrov dolgega pokritega hodnika, ki je povezoval vilo s pristanom. Nedaleč so pod gričem Kane našli ostanke skladišč in odkrili dele vodovoda, vodo je zajemal iz potoka, ki izvira blizu starega železniškega predora v zaledju Izole.

Ob oseki 
pogled v morje

Bodoči arheološki park v Simonovem zalivu še lahko obiščete vsak popoldan med 17. in 20. uro, ob vikendih pa le do 19. ure! Po parku vas brezplačno popeljejo študentje humanistike in zaposleni na Inštitutu za dediščino Sredozemlja, ki se dogovarjajo, da bi morda že prihodnje leto postavili sprejemno središče s prostorom za priložnostne razstave in predavanja. Ob zelo nizki oseki je v morju ob sprehajalni poti videti ostanke pristanišča in valobrana. V zadnjih letih je park obiskalo približno 3500 ljudi, med njimi veliko tujcev, ki letujejo ob naši obali. Izkopavanja in raziskave so trenutno prekinjeni, saj denarja ni, strokovnjaki se posvečajo konzerviranju do zdaj najdenega, po svojih močeh pri tem pomaga tudi izolska občina, prihodnje leto naj bi bila na voljo računalniška rekonstrukcija naselja. Žal so najdišče nekoč precej zanemarili, najobsežnejša izkopavanja so bila opravljena pozno, med letoma 1986 in 1994, dokumentirali so 2300 najdb, od tega 284 posebnih. Ob dragocenih gradbenih ostankih stebrov in stenskega ometa so našli tudi votivno plastiko hišnega oltarja – drobce figuric iz terakote, svinčen kipec Viktorije, kuhinjsko in namizno keramiko lokalne italske izdelave, ostanke amfor in predmetov afriškega ali azijskega izvora, celo kos venetske keramike, ostanke steklene posode, ribiško orodje. Vsekakor bi kazalo razmisliti, kako najdišče vključiti v celoletno turistično ponudbo.

Vir:
http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/v-simonovem-zalivu-raste-arheoloski-park

 

Last modified on sreda, 03 december 2014 17:48