slhrendeit

Antična vila San Simon

Na rtiču Korbat, kjer ležijo ostanki rezidencialne rimske vile »ville maritime« je bil odkrit osrednji del vile z mozaiki in južni del portika »hodnika«, ki je povezoval pristanišče z južnimi predeli vile.

Iz južnega portika so trije vhodi vodili v bivalne prostore »cubiculum« ali mogoče »vestibulum«, prostori pa so bili verjetno povezani s hodnikom, ki je povezoval južni del vile z osrednjim prostorom, mogoče peristilom. Na obstoj notranjega dvorišča nakazuje ohranjen vodnjak ter odsotnost arhitekturnih ostankov v tem predelu vile, kar so pokazale tudi georadarske analize tega prostora (Mušič 2006). Poleg infrastrukture kot so rimski vodovodi, vodnjak na širšem prostoru zaenkrat še ni bila odkrita cesta ter drugi spremljajoči objekti, tako velikega posestva. Posebnost vile v Simonovem zalivu se kaže v prvi vrsti v odlično ohranjenih mozaikih in kompleksnosti najdišča, ki za razliko od ostalih lokacij na tem predelu Istre niso uničeni oz. potopljeni.

Verjetno najstarejši del rimske vile predstavlja osrednji predel vile z bivalnimi prostori (prostori 10-14), ki je bil postavljen v 1.stol. pr.n.št, medtem ko je največji obseg, kar kaže distribucija ostankov vile s pristaniščem in objekti pod rtičem Kane dosegla v sredini 1.stol.n.št. V tem
času je bilo verjetno zgrajeno tudi pristanišče ter objekti, mogoče gospodarskega značaja pod hribom Kane, na vzhodu zaliva (Novšak 2006). Vila je bila zapuščena v začetku 5.stol.n.št., medtem ko je bilo pristanišče v manjšem obsegu v uporabi tudi v mlajših obdobjih, kar kažejo C14 raziskave lesenih kolov, ki so bili najdeni v morju (Karinja 2002). Prostor je dobil ime po cerkvi sv.Simona, verjetno v zgodnjem srednjem veku, ki je stala na širšem območju zaliva.


Rimska vila maritima
Izraz vila izvira iz italske stavbne tradicije, izvorno pa predstavlja tradicionalno mediteransko hišo z
atrijem-centralnim ali osrednjim dvoriščem, ki ga najdemo pri večini rimskih vil. Osrednje dvorišče
je bilo velikokrat koncipirano kot »atrium« in je imelo vodnjak ali bazen za zbiranje vode, ki je bila
bistvena v prostoru sredozemlja.

Rimska bivalna arhitektura je bila fascinirana s helenistično kulturo, zato ne preseneča da gre v primeru rimskih vil velikokrat za prenos arhitekturnih detajlov npr. dvorišča s peristilom ali pa dolgimi hodniki, ki spominjajo na grško stojo. Arhitektura rimske vile se na začetku
svojega razvoja nasloni na helenistično in etruščansko tradicijo gradnje, ter sčasoma prične pridobivati tudi elemente egipčanske monumentalnosti. Tip rimske vile se za časa imperija razširi na celoten prostor cesarstva.

Rimske vile delimo v več vrst in sicer funkcionalno, vsebinsko in oblikovno. Vrste vil na podlagi lastništva pa delimo na kmečke ali vile rustice, rimskih vojakov in legionarjev, lokalnih administratorjev, rimske aristokracije in senatorskih družin ter na koncu na cesarske vile. V sklopu
tlorisno zasnovanih vil, slednje lahko razdelimo na vile z notranjim dvoriščem, s osrednjim hodnikom, peristilne vile, vile tipa portikus in luksuzne vile, ki so mešanica različnih stilov. Glede na položaj in lego vile imamo vile suburbane, vile urbane in vile rustice. Vile ob morju razdelimo na priobalne vile in vile maritime. Na podlagi kronologije se delijo na poznorepublikanske, zgodnjecesarske in poznoantične.

Posebna kategorija so t.i. ville maritime, obmorske vile in pripadajo najbolj razvitemu in luksuznemu tipu vile. Razvile so se koncem republikanskega časa, samo definicijo vile pa nam podaja Lafon, ki pravi da so to vile v katerih sobah se sliši šum morja, Cicero govori o tisoč korakih, ki jih je prehodil ob obali vile, ko je vadil svoje govore ali pa Marcial, da so bile postavljene ob najlepših zalivih ali polotokih
(Lafon 2002; Begovič-Dvoržak-Schrunk 2006). Vila v Simonovem zalivu ima vse atribute »ville maritime« s portiki, ki so vodili v pristanišče, neposreden stik z morjem in pristaniščem, atraktivno lego v zalivu ter reprezentativnost arhitekture. Podobne vile v neporedni bližini so bile vile v sv.Jerneju, Ankaranu, Valdoltri, okoli Sermina, Viližanu, Kopru, Strunjanu, Fizinah, Fornačah, Seči, Metropolu ter širše v Loronu, Barkovljah, Štramaru in Savudriji. Rimske vile na področju SV Istre se bistveno ne razlikujejo od podobnih vil v Italiji, tako po legi, načinu gradnje, notranji opremi 

Last modified on Sreda, 03 December 2014 17:26