slhrendeit

Kulturna krajina Slovenske Istre

  • 23/10/2013
  • Read 2384 times

Kulturna krajina Slovenske Istre je pomembna prvina prepoznavnosti regije, kar je na pretežnem delu Južne Primorske še posebej izraženo na območjih izjemnih krajin in na območjih kompleksnega varstva kulturne dediščine.

Med najkakovostnejša krajinska območja Južne Primorske se uvrščajo:
• morje in morska obala z značilnimi reliefnimi pojavi (npr. klifi) in poselitvijo (mestna jedra)
• značilne oblike poselitve (arhitektura in urbanizem vasi in mestnih jeder na Krasu in v Slovenski Istri)
• naravne prvine matičnega Krasa (značilen relief in mikro relief s plitvimi tlemi, vrtačami, skalami na površju, pa tudi termofilno rastje (Škocjanske jame, Kraški rob, Vrtača pod Čebulovico) in obvodnih krajin (Dolina reke Dragonje), kulturne krajine (skladnost poselitve z naravno zgradbo prostora na Krasu in Slovenski Istri).

BunkerBunker v istrskih spodmolih

Kulturna dediščina podeželja je nasledek dejstva, da je bilo obalno zaledje v preteklosti gosto naseljeno, prebivalci pa kmetje, ki so površino razdelili na polja, pašnike, travnike, vinograde. Na pobočjih so uredili terase. Gradili so naselja, ki so postala neločljiv sestavni del kulturne krajine, skupaj z mnogimi drugimi objekti: mlini, kažetami, kapelicami, vodnimi zajetji, komunikacijami.

Elementi tradicionalne kulturne krajine

Inventarizacija kulturne dediščine izpostavlja širok nabor enot elementov tradicionalne kulturne krajine, ki bi lahko postal pomemben vzvod gospodarskega razvoja, novih poslov in zaposlitev. Kar 56 je vasi (56 vasi po stanju na dan 29.11.2007), nadalje kar 102 domačije, stavbnih elementov 25, dragocen območji specifičnih poselitev in dela so nadalje soline. Zadnja ura bije, da se reši pozabe in obnovi mline kale, perišča itd. V registru jih je namreč zelo malo: mlini (5), vodnjaki (29), mostovi in predori (6), perišča (3) ali pa so registrirani v sklopu celote.

Vir: 

 VALORIZACIJA KULTURNE DEDIŠČINE SLOVENSKE ISTRE

I. FAZA: Inventarizacija potencialov s področja kulturne dediščine slovenske Istre in turističnih razvojnih potencialov z vidika človeških virov, njuno gospodarsko ovrednotenje in
II. FAZA: Analiza dobrih poslovnih praks pri ohranjanju kulturne dediščine in identifikacija dobrih praks
Pripravila: dr. Neva Maher, dr. Boris Leskovec, mag. Mojca Maher Pirc
Izdal: Društvo za razvoj management in znanja
Ljubljana, november 2007

Denarna sredstva za financiranje tega projekta so bila zagotovljena v okviru Tehnične pomoči Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013 ter Proračuna Republike Slovenije za leto 2007 in 2008 na proračunskih postavkah Službe Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko in sicer: - postavki 6940 tehnična pomoč – 07-13 – Strukturni skladi – EU (85%) - postavki
6964 tehnična pomoč – 07-13 – Strukturni skladi – slovenska udeležba.

Last modified on Torek, 29 Oktober 2013 07:23

Novo na portalu

Na strani je 2276 gostov in ni članov .

Top