Krajinski park Strunjan

Flišna obalna pokrajina na Strunjanskem polotoku združuje veliko bogastev in lepot narave, pa tudi tistih, ki jih je skozi stoletja oblikoval človek.

Park na severni strani krasi 80 metrov visok flišni klif z naravnim morskim obrežjem in se proti jugu spušča preko prisojnih in obdelanih pobočij vse do doline potoka Roja, kjer ležijo morska laguna in delujoče soline. Na izjemnih razglednih točkah, ki jih območje ponuja, in ob lepem vremenu seže pogled vse od Tržaškega zaliva do Triglava.
Kjer se srečujeta kopno in morje

Strunjanski polotok skriva mnoge zaklade naravne in kulturne dediščine. Zdravo okolje, pristni običaji, čudoviti razgledi in pestrost živalskega in rastlinskega sveta ponujajo veliko možnosti za aktivno uživanje v naravi. V parku je možno ostati ves dan ali pa se vanj večkrat vrniti. Narava se tukaj nenehno spreminja in bo zato vsak obisk novo doživetje. Zaradi edinstvene povezanosti morja, obale in njenega zaledja ter ljudi in njihove stoletne dediščine je Krajinski park Strunjan dragocen košček jadranske obale.

Kulturna krajina z razloženo poselitvijo, mejicami in terasami, ki jih omejujejo suhozidi, omogoča kvalitetno sobivanje narave in človeka. Del krajine so tudi še danes aktivne Strunjanske soline in laguna Stjuža kot ostanek nekdanjega ekstenzivnega ribogojstva, ki predstavljata območje slanega mokrišča. Ta sodijo med najbolj ogrožene ekosisteme na Zemlji, zaradi česar so ogrožene tudi vse značilne vrste organizmov, ki tu prebivajo.

Kot edino širše zavarovano območje v Sloveniji, katerega del je tudi morje, se Krajinski park Strunjan ponaša tudi z najdaljšim odsekom naravne obale v Tržaškem zalivu, nad katero se vzpenja geološko še vedno aktiven flišni klif. Izredna pestrost življenjskih okolij in njihova ohranjenost sta vzrok veliki biotski raznolikosti. S pravilnim vedenjem in upoštevanjem varstvenih režimov nam jo lahko pomagate ohraniti.

Krajinski park Strunjan je bil ustanovljen 2. februarja 1990 z namenom zavarovanja naravnih vrednot ter ohranitev biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti. Ustanovili sta ga občini Izola in Piran na podlagi takrat veljavnega Zakona o naravni in kulturni dediščini. Leta 1999 je bil sprejet nov temeljni predpis varstva narave v Sloveniji Zakon o ohranjanju narave, na podlagi katerega je Vlada Republike Slovenije leta 2004 sprejela Uredbo o Krajinskem parku Strunjan.

Javni zavod Krajinski park Strunjan, ki je bil ustanovljen konec leta 2008 s Sklepom o ustanovitvi javnega zavoda Krajinski park Strunjan, na območju krajinskega parka spodbuja dejavnosti v obsegu in oblikah, ki podpirajo ohranjanje ali izboljšanje stanja narave in kulturne krajine ter hkrati omogočajo razvoj lokalne skupnosti.

Ščepec solin
Strunjanske soline so najsevernejše in najmanjše soline v Sredozemlju, kjer se sol po tradicionalnem postopku pridobiva že več kot 700 let. Plitvino Strunjanskega zaliva je človek preoblikoval v soline z izgradnjo nasipov, kanalov in plitvih bazenov. Solinarji v sezoni dnevno pobirajo sol z lesenimi orodji in skrbijo za petolo, podlago v kristalizacijskih solnih poljih, ki deluje kot biološki filter in preprečuje mešanje soli z morskim blatom, zato je sol čista in bela. Piransko sol pridelujejo v Strunjanskih in Sečoveljskih solinah.

Življenja polna morska laguna
Stjuža je edina slovenska morska laguna. Njeno ime izhaja iz italijanskega izraza »chiusa«, kar pomeni zaprta. Plitvina je nastala z odlaganjem usedlin Strunjanske reke. Po gradnji nasipa je laguna ostala povezana z morjem le s pretočnim kanalom. V njej ni vodnih tokov ali večjih valov, pretok vode je odvisen le od plime in oseke. Laguna je v povprečju globoka pol metra in zaradi plitvosti se voda v njej hitro ogreva in ohlaja.

Do druge polovice 20. stoletja so v laguni gojili ribe, tako da so izkoriščali njihovo spomladansko migracijo v toplejši plitvi del morja, kjer je bila obilica hrane. Ribe so priplavale v laguno skozi »ribja vrata« brez možnosti povratka. Ko se je jeseni voda ohladila, je bilo v njej manj hrane in ribe so želele odplavati, toda ribiči so jih prestregli na izhodu. Letno so v ribogojnici nalovili 1 tono rib, predvsem cipljev, brancinov, orad in jegulj, kar je bilo premalo, da bi s tem nadaljevali v času sodobnih oblik ribištva in ribogojstva.

Strunjanski klif, živa skulptura morja
Najznačilnejši del Krajinskega parka Strunjan predstavlja do 80 metrov visok Strunjanski klif, ki je skupaj s svojim poraščenim robom in 200 metrskim pasom morja, razglašen za naravni rezervat. To je hkrati najdaljši odsek še ohranjene naravne obale v celotnem Tržaškem zalivu, ki obsega 130 kilometrsko obalno črto med Gradežem v Italiji in Savudrijo na Hrvaški strani. Prepadne stene in prodna obala ob njihovem vznožju so v celoti prepuščeni naravnim procesom, kjer morje, dež in veter krušljive plasti kamnin neprestano oblikujejo in spreminjajo v novo obliko.

Strunjansko morje
Krajinski park Strunjan je edino širše zavarovano območje v Sloveniji, ki obsega tudi morski del. Vanj je vključen tudi dvesto metrski pas obalnega morja in celoten Strunjanski zaliv do Pacuga. Morski del Naravnega rezervata Strunjan sodi med območja z najbogatejšo biotsko raznolikostjo v slovenskem morju. Različni tipi morskega dna ustvarjajo izredno pestrost življenjskih okolij z izjemno bogatim živalskim in rastlinskim svetom. Pršni pas in pas bibavice sta naravna in prodnata. Morsko dno je položno, saj največje globine le redko dosežejo 8 m. V pravem obalnem pasu se z globino flišni drobir manjša ter prehaja v peščeno in muljasto dno.

Dobrodošlica iz pinij
Če bi na tem mestu stali med leti 1930 in1940, bi videli, kako je Strunjanska dolina počasi dobivala izgled, kakršnega ima danes. Od leta 1902 pa do 1935 je namreč mimo Strunjana vodila ozkotirna železnica, imenovana Porečanka oz. Parenzana, ki je povezovala Trst s Porečem. Bila je izrednega pomena za Istro, saj so se ljudje z njo lahko vozili v Trst prodajat svoje pridelke.Železnica je Strunjan tudi tragi~no zaznamovala, fašisti so namreč 19. marca 1921 streljali na strunjanske otroke in dva ubili. Nato so jo 1935. leta razstavili in že istega leta začeli graditi vodovod in zatem cesto, ki še danes povezuje obmorske kraje. Po končani izgradnji le te so ob cesti zasadili že pinije. Opazite jih še danes ob cesti od Kopra do Izole in nato naprej vse do Portoroža V Krajinskem parku Strunjan je ohranjen najdaljši dvostranski pinijev drevored v Sloveniji, ki je s svojimi 110 drevesi razglašen za naravni spomenik.

Solinarski hiši
Od same ustanovitve, leta 2008, si je javni zavod začrtal da bo v čim krajšem času v parku postavljen center za obiskovalce. V okviru projekta Turistične infrastrukture je bilo mogoče v letu 2013 obnoviti in adaptirati dve solinarski hiši.

V preteklosti sta bila oba objekta namenjena solinarjem. V prvi solinarski hiši iz sredine 19. stoletja (današnjem centru za obiskovalce), ki je tipičen primer solinarske arhitekture, je bilo v pritličju skladišče soli, v nadstropju pa stanovanjski prostori solinarjeve družine so shranjevali orodje. Druga solinarska hiša iz prve četrtine 20. stoletja se še danes uporablja za bivališče solinarskih delavcev. V objekt je umeščena tudi črpalka za voda, ki slanico pretaka v izparilne bazene.

Obnova je trajala od konca leta 2012 do jeseni 2013. V manjšem objektu je sedež uprave parka in prostor v pritličju, ki je namenjen obiskovalcem parka. V večjem objektu so solinarji pridobili shrambo za orodje, prostore za delo in počitek ter prostor za električno črpalko.

V centru za obiskovalce – »Solinarski hiši« je urejena razstava Krajinskega parka Strunjan »Park morja«. Razstava v treh jezikih prikazuje vse pomembnejše značilnosti parka in kako so le te neločljivo povezane z morjem. Razporejena je na štiri stene, ki opisujejo štiri obraze parka z naslednjimi naslovi: »Kjer se srečujeta kopno in morje«, »Ščepec solin«, »Življenja polna morska laguna« in »Strunjanski klif, živa skulptura morja«. Obiskovalci si lahko v okviru razstave ogledajo tudi film o Krajinskem parku Strunjan.

Kontakt
Javni zavod Krajinski park Strunjan
Senčna pot 10
6320 Portorož
08/2051880
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Vir:
http://www.parkstrunjan.si/