slhrendeit

Istrska kmečka hiša

Istrska kmečka hiša se je razvila iz prvotnega zaklonišča, ki je bilo pravokotno na podlago ter zelo primitivno. Zaklonišče je bilo prislonjeno na kamnito steno, ki mu je nudila dodatno oporo. Na samem začetku so taka zaklonišča imela le po en prostor, pa še ta je bil zelo majhen.

Kasneje pa so bivališče razdelili na dva prostora: bivalni prostor ter prostor za živino.

Sčasoma se je zaradi vse večje potrebe po prostoru osnova začela tudi dvigovati, nastajale so nove etaže. To dvigovanje je narekoval položaj ognjišča, oziroma želja po izhajanju dima naravnost skozi streho. Da bi se ta želja izpolnila, se je bivalni prostor premaknil na podstrešje. Zaradi zelo neugodne povezave in oteženega dostopa do dvorišča pa se je čez čas bivalni prostor povrnil v pritličje. Iz ognjišča se je oblikovala tako imenovana »črna kuhinja«, ki je bila seveda ločena od prostora za živino. Spali so v nadstropju, nad prostorom za živino pa so imeli »oder«, prostor kamor so spravljali seno s katerem so živino hranili. Na podstrešju so imeli prostor za razne poljske potrebščine, pridelke in podobno. Ker je bilo tedanje gospodarstvo skromno, ni zahtevalo velikih delovnih in obdelovalnih površin. Iz tega lahko sklepamo, da so bile posesti majhne.

 Zunanjscina istrske hise

Osnovna značilnost istrske kmečke hiše je zbitost, ki se pojavlja tudi na dvorišču, ki ni nič večje od tlorisa stavbe. Gospodarska poslopja, ki jih je zahtevala razširitev proizvodnje, so se razvrščala po obodu dvorišča. Vse skupaj je bilo v tesni povezavi z bivalnim delom.

Zunanjščina istrske hiše

Tlorisu hiše se je prilagodila streha, ki je vedno dvokapna. V 15. in 16. stoletju je bila streha kamnita. Strešna konstrukcija je bila iz masivnih hrastovih tramov. V 18. stoletju je kamnito kritino začela izpodrivati praktična streha iz opečnih korcev. Istrske hiše so ponavadi podolgovate oblike, zidane v nadstropjih, nad kuhinjo se pa dviga dimnik. Nekateri dimniki so tudi prave arhitekturne mojstrovine, saj so v preteklosti bili pokazatelji premoženja družine. Za istrske hiše je značilno tudi, da so imele zunanje stopnice. Zaključil jih je »baladur«. Baladur je vrsta terase ali predvhodnim prostorom, ki je pokrit z nadstreškom. Primerek baladurja iz Merišč / Hrvaška /.

Povsod kamenHise v kamnu

Osrednji prostor vsakega stanovanja so bile kuhinje. Ognjišča so bila odprta ali v kaminskem prizidku. Vsaka hiša je imela tudi klet. Da je bil prostor hladnejši, predvsem zaradi hranjenja vina in poljskih pridelkov, je bila običajno vzidana nekoliko nižje v zemljo. Nedaleč stran od hiše pa se je nahajalo tudi preprosto stranišče.

»Šterna« se je nahajala ob vsaki hiši. To je vodnjak z zajeto kapnico, ki ga je imela vsaka istrska hiša.

Kamniti dvorec

Poleg stanovanjske hiše je stalo še kmečko poslopje za shranjevanje pridelkov in orodja ter štala ali hlev, svinjak ali kotec ter kokošnjak ali kapinjera za živali. Nad hlevom je bil navadno senik. V številnih istrskih vaseh lahko občudujemo mojsterska kamnoseška in klesarska dela, portone ali portale, preklade, okna, »jerte« in druge arhitekturne elemente. Jerte so nekakšne kamnite preklade ob oknih in vratih. Značilne so za istrsko arhitekturo.

FIJEROGA - grafični prikaz arhitekture.

Planimetrija Fijeroge

  Planimetrijo Fijeroge smo razdelili na 19 osnovnih celic in s tem poenostavili štetje zgradb. Za vsako celico smo izpolnili obrazce, kjer smo ugotavljali sestavo uporabljenih materialov ter tip degradacije. Narisali smo shemo zgradb, tako da smo lahko ugotovili arhitektonsko obliko.

Na tej razpredelnici smo poskušali predstaviti prisotnost in medsebojno razmerje med vhodi, dvorišči, vodnjaki, stopnišči, zelenjem in razmejitvenimi zidovi. Opazimo tesno zvezo med naštetimi elementi.

Domacen prostor v Fijerogi

V istrskem urbanem videzu naselij je bila vsaka domačija enota zase, s središčem v zaprtem dvorišču – korti. Tu so bili prebivalci zaščiteni pred burjo in so lahko vse leto opravljali razna dela. V vsaki korti skoraj vedno najdemo vodnjak.

Posebnost istrske hiše je zunanje stopnišče, ki vodi v zgornje nadstropje.

Gank v Rakitovcu

Za Fijerogo je značilna bogata poraslost z rastlinjem. Poleg vsake hiše opazimo murvo ali kako drugo sadno drevo.

NASELJA SLOVENSKE ISTRE

Slovenska Istra šteje okrog 120 naselij. Petdeset najbolj reprezentativnih med njimi, ki bolj ali manj še ohranjajo značilnosti istrske vaške arhitekture, je po abecednem redu opisanih v omenjenem vodniku: Slovenska Istra - zaledje

Viri: Wikipedia, http://www.koper.si/podeželje

slike: lasten arhiv (http://www.slo-istra.net/forum/viewtopic.php?f=26&t=189)

Vir: Slobodan Simič Sime in Alberto Pucer, Slovenska Istra - zaledje, IKI, Ljubljana 2001

 

Tagged under
More in this category: Dvorišča »

Novo na portalu

cache/resized/57309b8d1d4886f3a51ee80bcc963b79.jpg
Zgodbe (in spomini)
cache/resized/0120256a9f9775a419acd23fb0737f1a.jpg
Suhi zid dogaja
cache/resized/99e08977cc59fb46cba816f0b03b8540.jpg
Suhi zid dogaja
cache/resized/d1ba5f614c17d6878e9c7ac1229a693c.jpg
Novi prispevki
cache/resized/b6a8944173116379b3095d69aae5399d.jpg
Naravne znamenitosti
cache/resized/c4442f5ec9899a798313472a1a4bd46b.jpg
Naravne znamenitosti

Na strani je 92 gostov in ni članov .

Top