slhrendeit

Varstvo kulturne dediščine

Osnovna načela varovanja kulturne dediščine so zapisana v Ustavi RS iz leta 1991. Takrat je bilo zapisano v 5. členu ustave, da je glavna vloga države “…skrbeti za ohranjanje naravnega bogastva in kulturne dediščine ter ustvarjanje možnosti za skladen

civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije,” medtem ko 73. člen Ustave RS določa okvirne obveznosti varovanja naravne in kulturne dediščine (Zavod za varstvo kulturne dediščine, 2011).

Zakon o varstvu kulturne dediščine iz leta 1999 je varstvo kulturne dediščine urejal do marca 2008, ko je stopil v veljavo nov Zakon o varstvu kulturne dediščine. Nov Zakon o varstvu kulturne dediščine določa načine varstva kulturne dediščine ter pristojnosti pri njenem varstvu z namenom omogočiti celostno ohranjanje dediščine (Zavod za varstvo kulturne dediščine, 2011):


- definira nepremično, premično in živo kulturno dediščino;
- določa vzpostavitev varstva;
- posege;
- uporabo, upravljanje in druga ravnanja v zvezi z dediščino;
- predkupno pravico in razlastitev;
- financiranje posebnih ukrepov varstva;
- register in dokumentiranje;
- varstvo dediščine v razvojnih načrtih in planih;
- naloge javnih služb varstva;
- izvajanje dejavnosti varstva na podlagi nazivov in pogodb ter specializirane dejavnosti varstva;
- nevladne organizacije na področju varstva;
- inšpekcijo in sankcije v primeru kršitev.


Varstvo kulturne dediščine je v javnem interesu zaradi njenega zgodovinskega, kulturnega in civilizacijskega pomena. Poleg dobrin, podedovanih iz preteklosti, ki pomenijo določeno vrednoto, dediščina vključuje tudi vidike okolja, ki izhajajo iz medsebojnega vplivanja med ljudmi in prostorom skozi čas. Med kulturno dediščino so z zakonom uvrščeni (Zavod za varstvo kulturne dediščine, 2011):


- arheološka dediščina in predmeti;
- naselbinska območja (stara mestna in vaška jedra);
- oblikovana narava in kulturna krajina;
- stavbe, deli stavb ali skupine stavb umetnostne, zgodovinske in tehnične pričevalnosti;
- stavbe in drugi predmeti, ki so povezani s pomembnimi osebami in dogodki politične, gospodarske in kulturne zgodovine;
- arhivsko gradivo;
- predmeti ali skupine predmetov zgodovinskega, umetnostnozgodovinskega, arheološkega, umetnostnega, sociološkega, antropološkega, etnološkega ali naravoslovnega pomena, ki prikazujejo zgodovinska dogajanja na Slovenskem.


V letu 2010 je v državnem registru, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, bilo na pobudo predvsem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije vpisanih 28.059 enot dediščine.

Vir: Gorup, Ivana (2011). Analiza primerov vasi na območju predlaganega krajinskega parka Dragonja, diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo

Novo na portalu

cache/resized/c65b25ca4a3ab41c9d7ab542666923dc.jpg
Suhi zid dogaja
cache/resized/1be06262f8819ffafaf25d24c843adc6.jpg
Suhi zid dogaja
cache/resized/2dfad58281ff377f7dd43e3375108c99.jpg
Zgodbe (in spomini)
cache/resized/6ca14d370c9f3f14c455a21317d77eec.jpg
Suhi zid dogaja
cache/resized/57309b8d1d4886f3a51ee80bcc963b79.jpg
Zgodbe (in spomini)
cache/resized/0120256a9f9775a419acd23fb0737f1a.jpg
Suhi zid dogaja

Na strani je 59 gostov in ni članov .

Top