slhrendeit
Razmere na področju naselbinske dediščine Slikovito napajališče

Razmere na področju naselbinske dediščine

Večina naselij in objektov kulturne dediščine v slovenskem delu Istre propada ali je onesnaženih z neustreznimi posegi. Opisano stanje je posledica daljšega procesa, ki traja od konca druge svetovne vojne. Tedaj so ljudje množično zapuščali podeželje in v dobrem desetletju so se vasi skoraj izpraznile. Kasneje, predvsem zadnji dve desetletji, se je tok preseljevanja spet obrnil.

Vendar na podeželje prihajajo drugi ljudje, ki ne čutijo potrebe, da bi se povezovali v trdne vaške skupnosti. Zaposleni so drugje, niso odvisni od zemlje in medsebojne pomoči. Stanje se očitno zrcali v zunanji podobi naselij. Gradbena pravila, ki so jih včasih uspešno uravnavale vaške skupnosti, so zamenjali drugačni gradbeni načini, prineseni »z vseh vetrov«, ki največkrat nimajo nič skupnega z lokalno arhitekturo. V večini primerov ne gre za nadgradnjo s kakovostno moderno arhitekturo, ampak za nekritično in nemarno gradnjo stavbnih elementov brez estetske vrednosti. Novi posegi vnašajo v naselja kaos, ki konstantno znižuje vrednost nepremične kulturne dediščine: naselij, stavb in pokrajine.

Obnovljena hisa z dvoriscem in pergolo v PadniObnovljena hiša s pergolo v Padni

Vsakokratno življenje je že v preteklosti nenehno menjavalo podobo naselij, vendar so se spremembe dogajale počasi, skladno z realnimi potrebami in spoštovanjem danega okolja. Šele sodobni čas je prinesel toliko novosti v način bivanja in kmečkega gospodarjenja, da je iskanje sožitja med modernim življenjem in tradicionalno arhitekturo/poselitvijo težavna naloga. Nove zahteve so včasih nasprotne načelom varovanja kulturne dediščine.

Rusevine v LaborjuRuševine v LaborjuVaski pejsaz v LaborjuVaski pejsaž v Laborju

Svoj delež k opisanemu stanju prispeva država, ki se še ni odločila za načrtno urejanje podeželja; verjetno zato, ker še ni spregledala možnosti kakovostnega razvoja, ki ga podeželje ponuja. Največji kapital predstavlja bogata kulturna dediščina. Obsežna območja kulturne krajine, ki vključujejo vse ostale objekte in območja kulturne dediščine v celoto neprecenljive prostorske, estetske in kulturne vrednosti, nudijo odlične možnosti za razvoj kulturnega turizma. Ta bi skupaj z ekološkim kmetijstvom pomenil izjemno možnost za trajnostni razvoj Istre. Nosilci trajnostnega razvoja bi bili domačini, kar pomeni, da bi lahko spet našli skupen interes za povezovanje v nove oblike vaških skupnosti, ki bi skrbele tudi za vzpostavitev reda v prostoru.

Nadomestna gradnja v Glemu - SkrljevecNadomestna gradnja v Glemu - Skrljevec

 

Logo ZVKDS iz vsebine Prironika o suhozidni gradnji

logo revitas obrezan

REVITAS - Revitalizacija istrskega podeželja in turizma na istrskem podeželju je čezmejni projekt, ki ga sofinancira Evropska unija skozi Program čezmejnega sodelovanja Slovenija – Hrvaška 2007 – 2013 (IPA – instrument predpristopne pomoči).

Novo na portalu

Na strani je 2208 gostov in ni članov .

Top