slhrendeit
Kako ravnati z naselbinsko dediščino Kulturne terase JZ od vasi Lopar

Kako ravnati z naselbinsko dediščino

Enotam naselbinske dediščine bi za popolno ohranitev morali vrniti nekdanje življenje ali jih urediti muzejsko. Obe možnosti sta nerealni.

Potencialno dobro rešitev predstavlja (delna) revitalizacija za kulturno turistično namembnost, ki ponuja možnosti ohranitve kulturne dediščine. Drugače povedano, kulturna dediščina podeželja odpira možnosti za nove oblike turizma, ki bo ponujal kakovostne ambiente, tesno povezane s tradicijo kraja. Vendar mora načrtovalce pri tem kot rdeča nit voditi zavedanje o neprecenljivi vrednosti tega, kar ponujajo. V praksi se je namreč vse prevečkrat pokazala premajhna samozavest v odnosu do svoje preteklosti. Prevladuje

mnenje, da kulturna dediščina taka kot je, ni dovolj dobra, da bi jo ponudili gostom. Zato lastniki iščejo načine, kako bi jo »izboljšali« in »polepšali«, tako da prihaja kljub dobrim namenom do reinterpretacij, ki krnijo njeno sporočilnost in estetiko.

 

Cerkev s pokopaliscem v ZanigraduCerkev s pokopališčem v Zanigradu Mejni zid ob cesti vzhodno od MarezigMejni zid ob cesti vzhodno od Marezig

Za uspešno revitalizacijo naselij je treba izpolniti kar nekaj zahtev:

  • Ohraniti se mora njihova podoba v prostoru (pokrajini) z obstoječimi višinskimi gabariti. Nadzidave stavb so mogoče le v primerih, ko predstavlja tak poseg logičen zaključek neke stavbne celote in ne ruši ravnovesja znotraj naselja.
  • Ohraniti se mora zunanji obod naselja.
  • V naselju mora ostati razpoznavna tlorisna mreža z razmerjem med pozidanimi in nepozidanimi površinami. Zgoščevanje pozidave je dopustno le izjemoma, v primerih, kadar pomeni smiselno nadaljevanje rasti tradicionalnega naselja.

Obnovljena Brzanova domacija v SmokviciObnovljena Bržanova domačija v Smokvici Obrambni stolp nad PodpecjoObrambni stolp nad Podpečjo

Naselje gradijo posamezne enote. Vsaka od njih je njegov pomembni del, zato jih je treba ohraniti neokrnjene:
•    domačije s stanovanjskimi in gospodarskimi poslopji ter dvorišči z zidovi, portali, kamnitimi tlaki, mizami in klopmi, pergolami in drugo zasaditvijo;
•    vodnjake, perišča, napajališča za živino, kale, kapele;
•    obcestne kamnite škarpe in podporne zidove;
•    cerkve in pokopališča;
•    šole in zadružne domove.

Razgibana pokrajina s kulturnimi terasami med Kostabono in PucamiRazgibana pokrajina s kulturnimi terasami med Koštabono in Pučami

Osnovno vodilo pri obnovi stavb in drugih objektov mora biti, da se ohrani originalna materialna substanca. Manjkajoči deli se dopolnijo z novimi, izdelanimi po vzoru originalnih po dimenzijah, obliki, materialu in obdelavi. Do odmikov pri uporabi materialov lahko pride v primerih, ko je treba zapolniti praznino na mestih porušenih objektov. Pri stavbah mora biti poudarek na varovanju značilnih arhitekturnih elementov: baladurjev, gankov, dimnikov, spahnjenc, kamnitih in lesenih strešnih vencev, portalov, okenskih in vratnih ert, konzol, kamnite ali korčaste strešne kritine, kamnite gradnje, posnetih hišnih vogalov, niš, konzol, stavbnega pohištva. Predvsem ti namreč določajo enote kulturne dediščine kot individualne, enkratne celote in jim dajejo višjo vrednost tudi v okviru turistične ponudbe. V notranjščinah se varujejo kuhinje z ognjišči, stenske niše, kleti, stopnišča, strešne in stropne konstrukcije, kamniti tlaki in leseni podi.

Secoveljske solineSečoveljske soline PadnaPadna

Žal se nekaterim kompromisom v škodo integritete kulturne dediščine ni mogoče izogniti, če želimo, da bo načrtovanje revitalizacije realno. Današnji stanovanjski standardi se v nekaterih vidikih razlikujejo od preteklih. Elementi, ki so tuji tradicionalni kulturi in stavbarstvu, vendar so hkrati nujno potrebni v sodobnih bivalnih in gospodarskih enotah, so predvsem sanitarije ter električna, vodna, odtočna, toplotna in telefonska napeljava. V večini primerov je potrebna izvedba hidroizolacije temeljev, hidro in toplotne izolacije tal ter statične konsolidacije obodnih zidov. Vendar je tudi naštete posege mogoče izvesti tako, da se neopazno vključijo v obstoječo materialno substanco, ne da bi okrnili njeno podobo in pričevalnost.

Z vključevanjem enot kulturne dediščine slovenske Istre v kulturno turistično ponudbo bi sčasoma zgradili mrežo, ki bi vsebovala predstavljene  primere lokalne arhitekture in poselitve. Razmeroma majhen obseg terena omogoča njihovo fizično povezanost. V okviru programov obalnih občin za oživljanje podeželja že poteka načrtovanje pešpoti, kolesarskih in konjeniških poti po starih tovornih in peš povezavah. Na ta način bo obiskovalcem ponujena na ogled tudi kulturna krajina, kar bo prispevalo k celoviti predstavitvi območja, turistična ponudba pa se bo obogatila z izletniškimi in rekreacijskimi programi. Z informativnimi tablami in vodniki je mogoče območje smiselno povezati in usmeriti obiskovalce po različnih poteh v okviru teritorialnih in tematskih vsebin.

Dimnik v Dvorih pri MovrazuDimnik v Dvorih pri MovrazuDimnik v Smokvici 25Dimnik v SmokviciDimnik v TrsekuDimnik v Trseku

 

Logo ZVKDS iz vsebine Prironika o suhozidni gradnji

logo revitas obrezan

REVITAS - Revitalizacija istrskega podeželja in turizma na istrskem podeželju je čezmejni projekt, ki ga sofinancira Evropska unija skozi Program čezmejnega sodelovanja Slovenija – Hrvaška 2007 – 2013 (IPA – instrument predpristopne pomoči).

Novo na portalu

Na strani je 2255 gostov in ni članov .

Top