slhrendeit

Varovanje naravne dediščine

V Sloveniji ima varstvo narave dolgo tradicijo. Medtem ko prve zapiske zasledimo že leta 1544, je pravo zanimanje za kranjsko deželo proti koncu 17. stoletja vzbudil Valvasor.

Ta je leta 1689 obširneje opisal Cerkniško jezero in na kratko opisal tudi nekatere druge redke naravne znamenitosti (Gabrovšek, 2006; Doles, 2008; Frišek, 2008).


Kot prvi program varstva narave v Sloveniji šteje Spomenica iz leta 1920. Po tem letu ni bilo pomembnih premikov v smeri zavarovanj ozemlja vse do konca 2. sv. vojne. Prvi, ki je poleg varstva delov narave urejal tudi varstvo narave v celoti, je Zakon o varstvu narave iz leta 1970. Za njim je leta 1981 izšel Zakon o naravni in kulturni dediščini (Gabrovšek, 2006; Doles,
2008; Frišek, 2008).


Temeljna izhodišča glede pravne ureditve ohranjanja narave in varstva okolja vsebuje že Ustava RS. Skrb za ohranjanje naravnih bogastev in kulturne dediščine nalaga državi v splošnih določbah in ustvarja možnosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije. Poleg tega je bil leta 1993 z Zakonom o varstvu okolja vzpostavljen celovit krovni sistem varstva okolja in tudi narave. Zakon o varstvu okolja – ZVO (UL RS, št. 41/04, 17/06, 20/06, 28/06, 39/06, 66/06, 112/06, 57/08, 70/08, 108/09) je splošen sistemski zakon, ki ureja varstvo okolja pred obremenjevanjem kot temeljni pogoj za trajnostni razvoj in v tem okviru določa temeljna načela varstva okolja, ukrepe varstva okolja, spremljanje stanja okolja in informacije o okolju. Poleg tega ureja ekonomske in finančne instrumente varstva okolja, javne službe varstva okolja in druga z varstvom okolja povezana vprašanja. Namen
varstva okolja je spodbujanje in usmerjanje takšnega družbenega razvoja, ki omogoča dolgoročne pogoje za človekovo zdravje, počutje in kakovost njegovega življenja ter ohranjanje biotske raznovrstnosti (ZVO, 2006; MOP, 2011).


Leta 1999 je bil sprejet Zakon o ohranjanju narave – ZON (UL RS, št. 56/99, 31/00, 119/02, 22/03, 41/04, 96/04). ZON je zamenjal zastarel Zakon o naravni in kulturni dediščini in razširil področje obravnavanja na celotno naravo. Zakon določa ukrepe ohranjanja biotske raznovrstnosti in sistem varstva naravnih vrednot z namenom prispevanja k ohranjanju narave. To so ukrepi, s katerimi se ureja varstvo prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst, vključno z njihovim genskim materialom in habitati ter ekosistemi. Zakon omogoča trajnostno rabo sestavin biotske raznovrstnosti ter zagotavlja ohranjanje naravnega ravnovesja. Med drugim določa tudi vrsto in stopnjo varovanja v obliki širših in ožjih zavarovanih območij (ZON, 2004; MOP, 2011).


Do naslednjih sprememb je prišlo aprila leta 2001, ko se je Uprava RS za varstvo narave preimenovala v Agencijo RS za okolje (ARSO). Leta 2004 sta sledila vstop v Evropsko unijo in sprejetje mednarodnih konvencij. Na podlagi obeh krovnih zakonov je bilo sprejetih tudi več podzakonskih aktov, katerih vsebina se neposredno nanaša na ukrepe varstva okolja in zavarovana območja (Zavod za varstvo narave, 2011; ARSO, 2011; MOP, 2011):
- Zakon o varstvu okolja – ZVO;
- Zakon o ohranjanju narave – ZON z nekaterimi podzakonskimi akti:
- Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (UL RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 96/08, 36/09);
- Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (UL RS, št. 46/04, 110/04, 115/07, 36/09);
- Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (UL RS, št. 49/04, 110/04, 59/07, 43/08);
- Uredba o habitatnih tipih (UL RS, št. 112/03, 36/09);
- Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji;
- Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (UL RS, št. 130/04, 53/06, 38/10, 3/11);
- Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot (UL RS, št. 111/04, 70/06);
- Uredba o ekološko pomembnih območjih (UL RS, št. 48/04);
- Pravilnik o označevanju zavarovanih območij naravnih vrednot (UL RS, št. 117/02, 53/05)
- Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (UL RS, št. 82/02);
- Uredba o zatočišču za prosto živeče živali (UL RS, št. 98/2002);
- Uredba o zvrsteh naravnih vrednot (UL RS, št. 52/02, 67/03);
- Zakon o vodah – ZV (UL RS, št. 76/02);
- Zakon o zaščiti živali – ZZZiv (UL RS, št. 43/07).

 

Vir: Gorup, Ivana (2011). Analiza primerov vasi na območju predlaganega krajinskega parka Dragonja, diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo

Last modified on Petek, 18 Oktober 2013 07:09

Novo na portalu

Na strani je 2247 gostov in ni članov .

Top