slhrendeit

Mednarodno varovanje naravne dediščine


Mednarodni sistem varstva naravne dediščine temelji na predpisih in konvencijah, ki so jih sklenile in podpisale mednarodne organizacije.

Glavni namen predpisov in konvencij je, da bi se varstvo narave urejalo na bolj globalni ravni in da se ne bi omejevali na meje držav. Pomembnejši predpisi in konvencije s področja varstva narave se delijo na globalne in regionalne konvencije. Izbrano območje pokrivajo (Skoberne, 2004; Zavod za varstvo narave, 2011; MOP, 2011):

- Ramsarska konvencija za varstvo mokrišč – Ramsar, 1971;
- Pariški protokol Ramsarske konvencije – Pariz, 1982;
- Konvencija o svetovni dediščini – Pariz, 1972;
-Washingtonska konvencija ali CITIES za mednarodno trgovino z ogroženimi vrstami – Washington, 1973;
-Bonska konvencija za varstvo selitvenih vrst prostoživečih živali – Bonn, 1979;
-Bonska konvencija za varstvo netopirjev v Evropi – Bonn, 1991;
-Bonska konvencija za selitvene vodne ptice – Haag, 1995;
-Konvencija o biološki raznovrstnosti – Rio de Janeiro, 1992;
-Kartagenski protokol o biološki varnosti – Cartagena, 2000;
-Bernska konvencija za varstvo vrst in njihovih življenjskih prostorov v Evropi – Bern, 1979;
-Evropska konvencija o krajini – Firence, 2000;
-Barcelonska konvencija za varstvo Sredozemskega morja pred onesnaževanjem – Barcelona, 1976;
-Barcelonska konvencija za zavarovana območja Sredozemlja – Barcelona, 1995.


Vir: Gorup, Ivana (2011). Analiza primerov vasi na območju predlaganega krajinskega parka Dragonja, diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo

Last modified on Ponedeljek, 14 Oktober 2013 22:10

Novo na portalu

Na strani je 328 gostov in ni članov .

Top