slhrendeit
Naselja v povezavi s kulturno krajino Zaselek Jurasi

Naselja v povezavi s kulturno krajino

Naselja na ozemlju današnje slovenske Istre so dobila svojo dokončno podobo v 19. stoletju in prvi polovici 20. stoletja, vendar so v osnovi starejša. Živahni gradnji sledimo zlasti v drugi polovici 19. stoletja. Podoba naselij na tem ozemlju kaže ubranost, ki izhaja iz podrejenosti okolju in nepisanim normativom vaških skupnosti. Naselja so se razvijala dolgo, kot živi organizmi, zrasli iz danega okolja.

Strnjenost stavbnega tkiva, prilagojenost terenu, komunikacijam in parcelam ustvarjajo značilno slikovitost istrskih vasi in zaselkov.

 naselja-1Slikovita ambienta v Krkavčahnaselja-2Slikovita ambienta v Krkavčah

Na podobo podeželskih naselij so vplivali tudi številni drugi dejavniki. Bližina večjih središč in tovornih poti je prispevala k večjemu blagostanju in boljšemu ekonomskemu statusu družin, katerih domačije so bile večje in so imele bogatejšo arhitekturo. Domačije je stoletja oblikoval življenjski utrip družin več generacij, kot na primer način dedovanja: kjer je bilo več naslednikov, je bilo treba izvesti številne prezidave in dozidave. Do razlik je prihajalo tudi zaradi vplivov iz obalnih mest, Furlanije in Krasa, ki so se mešali z avtohtonimi elementi. Vsako naselje se je kljub mnogim skupnim potezam razvilo v individualno enoto s stavbami, dvorišči in komunikacijami, vedno znova sestavljenimi v edinstvene celote.

Za uspešno revitalizacijo naselij se je najprej treba zavedati, da jih sestavljajo posamezne enote. Vsaka od njih je pomemben del celote, zato jih je treba ohraniti neokrnjene; te enote so:

• domačije s stanovanjskimi in gospodarskimi poslopji ter dvorišči;
• vodnjaki, perišča, napajališča za živino, kale, kapele;
• obcestne kamnite škarpe in podporne zidove;
• cerkve in pokopališča;
• šole in zadružni domovi;
• komunikacije.

Posledice različnih pristopov obnove na podobo naselij so prikazane na dveh primerih: Glemu in Hrastovljah, ki imata oba status kulturnega spomenika. Fotografija iz Glema prikazuje ambient, kjer večina lastnikov ne upošteva predpisanih varstvenih režimov, samovoljno ruši stavbe in gradi brez enotnega načrta. Posledica so kaotično stanje, degradacija kulturnega spomenika in vaški ambient brez vsake estetike. Tak odnos večkrat privede do gradnje zunaj lastnih parcel, zato je poseganje na javne in sosedove površine nekaj običajnega. Povsem drugačno podobo nudi osrednji ambient v Hrastovljah, kjer je nekaj stavb obnovljenih v skladu s kulturno varstvenimi režimi.

naselja-3Porušeno ravnovesje v Glemunaselja-4 Predimenzionirana hiša v Kocjančičih ustvarjajo kakovosten ambient ruši tlorisno mrežo vasi v središču vasi.

naselja-5Obnovljene stavbe v Hrastovljah

 

V naseljih mora ostati razpoznavna tlorisna mreža z razmerjem med pozidanimi in nepozidanimi površinami. Zgoščevanje pozidave je dopustno le izjemoma, ko pomeni smiselno nadaljevanje rasti tradicionalnega naselja in na mestu ruševin. Pri slednjih se mora v celoti obdržati prvoten tloris vsake enote.

naselja-6Rob vasi naselja Abitanti se ne sme zakriti z novimi gradnjami.

Za ureditev novih delov naselij je treba določiti lokacije, kjer se predvideva, da bi se nadaljevala organska rast tradicionalnih naselij. Nepremišljena in urbanistično nenačrtovana rast novogradenj po vsej okolici, kot se dogaja že desetletja, degradira tako podobo naselij v prostoru kot kulturno krajino. Pri izbiri lokacij za novo poselitev bi morali prostorski načrtovalci biti pozorni na tradicionalno orientacijo stavb in njihovo namestitev v teren. Ker nove gradnje večinoma nastajajo ob starih vaških jedrih, bi morale biti od njih diskretno umaknjene, da ne bi zastirale pogledov na naselja in iz naselij v okolico.

naselja-7Stara in nova hiša v Strunjanu: primerjava kaže, kako se nova gradnja ne ozira na lokalne značilnosti: glavna fasada, "obraz" hiše, ki pri stari hiši ponosno gleda proti cesti, je pri novi hiši zmaličen s prevelikim napuščem, balkonom in predimenzioniranimi fasadnimi odprtinami.

Logo ZVKDS iz vsebine Prironika o suhozidni gradnji

logo revitas obrezan

REVITAS - Revitalizacija istrskega podeželja in turizma na istrskem podeželju je čezmejni projekt, ki ga sofinancira Evropska unija skozi Program čezmejnega sodelovanja Slovenija – Hrvaška 2007 – 2013 (IPA – instrument predpristopne pomoči).

Last modified on četrtek, 18 junij 2015 18:28

Novo na portalu

cache/resized/c65b25ca4a3ab41c9d7ab542666923dc.jpg
Suhi zid dogaja
cache/resized/1be06262f8819ffafaf25d24c843adc6.jpg
Suhi zid dogaja
cache/resized/2dfad58281ff377f7dd43e3375108c99.jpg
Zgodbe (in spomini)
cache/resized/6ca14d370c9f3f14c455a21317d77eec.jpg
Suhi zid dogaja
cache/resized/57309b8d1d4886f3a51ee80bcc963b79.jpg
Zgodbe (in spomini)
cache/resized/0120256a9f9775a419acd23fb0737f1a.jpg
Suhi zid dogaja

Na strani je 265 gostov in ni članov .

Top